Tiskane izdaje
Sölden – Smučati je začel z avgustom, na južni polobli ni treniral, ocenil je, da je na snegu imel doslej le dva dobra dneva. Pa vendar bo jutri Marcel Hirscher znova glavni favorit za prvo zmago nove sezone, v kateri bo napadal rekordni peti veliki globus. A sam opozarja, da pred prvo tekmo o tem nima smisla govoriti. »Trenutno nimam pojma, kje sem.«
V nogah nima veliko presmučanih kilometrov oziroma vratic, a takšne priprave so mu zadnjih nekaj let prinašale globuse drugega za drugim. Zato je tudi tokrat ostal zvest ustaljenemu načinu dela, izbiral najboljše dni po Evropi in upal na najboljše. A je tudi priznal, da je bil zelo pogosto v skrbeh. »Mislim, da je to pri vseh enako. Imaš dobre in slabe dneve, težko je najti dobre razmere za trening, »To me vsi sprašujejo. Ne vem. Treniral sem z avstrijskimi smučarji, bili so kar hitri. Toda ne vem, kako smučajo Ted Ligety, Felix Neureuther, Alexis Pinturault in Kjetil Jansrud. Nihče od nas točno ne ve, kje je. Zato nas v teh dneh časa velik izziv, veliko breme ti pade z ramen, ko opraviš z nastopom. Naj smučaš dobro ali slabo, pomembno je, da dobiš pravi odgovor o svoji formi. Tega se že veselim,« je razglabljal najboljši smučar zadnjih let.
Pred letom dni je bil odgovor, ki ga je iskal, jasen in nedvoumen – zmaga z 1,58 sekunde prednosti pred Fritzom Dopferjem. »Spomin je še zelo svež. To je bilo veliko presenečenje zame, tako kot tudi za vse ostale,« se je vrnil v prejšnjo zimo, ki je imela več vrhuncev: od neverjetne zmage v veleslalomu v Garmisch-Partenkirchnu, ko je zmagal s 3,28 s prednosti (kar je tretja najvišja zmaga vseh časov), do zlate kolajne v kombinaciji na SP v Vailu (»Vsi vedo, da nisem bil favorit, kar nekaj poguma sem potreboval za progo Ptic roparic.«) in izjemnega zaključka v Meribelu, ko mu je ključna poteza v šahiranju z Jansrudom uspela s četrtim mestom v superveleslalomu. »Zdaj, ko gledam nazaj, vidim, kako težak je bil boj za veliki globus. Vedno ti Norvežani. Pa tudi s Felixom sva se do zadnjega borila za slalomski globus. Vsi ti dosežki so bili zame zelo dragoceni.«
Zdaj se vse začenja z ničle, vseeno pa že pričakuje, da se bo znova boril proti »vikingom«. Tokrat proti dvema, saj se je na tekme vrnil Aksel Lund Svindal, s katerim se je za najprestižnejšo lovoriko boril v letih 2013 in 2014. »Težko je govoriti o velikem globusu, ko za teboj ni še nobene tekme. Kdo ve, ali sploh spadam med najboljše tri smučarje na svetu. A če bom znova lahko posegel na to raven, me opogumlja to, da je za zmago vedno na voljo 100 točk, dva vikinga pa si jih bosta morala v hitrih disciplinah vedno razdeliti,« je zanimivo špekuliral specialist za tehnične discipline. Seveda bi jim rad priključil še kakšno, toda dan ima le 24 ur, pravi. Vseeno pa ne izključuje možnosti, da nekoč odloži slalomske smuči in si nadene tiste daljše. »Kdo ve, pri 26 letih še nisem najstarejši, morda pa se v naslednjih letih lotim novega izziva. Sanjsko bi bilo zmagati še en superveleslaom in smuk.«
Ko je pred dnevi prejel nagrado za najboljšega smučarja sezone, je reprezentančni kolegici Anni Fenninger, ki bi morala stati ob njem, v glasovanju novinarjev sta namreč osvojila enako število točk za Ski d'Or, prenesel najboljše želje za okrevanje po poškodbi kolena. Tako je zdaj ostal osamljeni vlečni konj avstrijskega smučanja. »S pritiskom je v resnici vedno podobno. Resda se stvari spreminjajo, saj se je veliko smučarjev upokojilo, zdaj pa sem vodja avstrijske ekipe. Lahko pokažem to, kar zmorem jaz, ne morem pa osvajati rezultatov za celo ekipo. Vsak mora smučati zase. Lahko rečem, da pritisk res vsako leto postaja vse težji, a v teh letih sem se že marsikaj naučil o tem, kako se soočiti z njim in zaradi tega mi je lažje.«
