Kdor me pozna, ve, da me mora zdaj pustiti pri miru

Kranj – Potem ko je skakalni as Peter Prevc včeraj zjutraj na železniški postaji v Ljubljani pred vstopom na vlak za Jesenice, od koder je potem skupaj z reprezentančnimi kolegi pot proti Planici nadaljeval z avtobusom, opravil vlogo sprevodnika in potnikom luknjal vozovnice, se je v vagonu prisedel k novinarjem. V sproščenem pogovoru je razkril marsikaj zanimivega pred finalom svetovnega pokala 2014/15.

Ali ste že kaj živčni pred prvimi poleti na novi letalnici bratov Gorišek?

Zagotovo je navzoča določena napetost.

Kako se lahko ob vseh obveznostih, ki jih imate zaradi domače prireditve, ustrezno pripravite za zadnje preizkušnje v sezoni?

V preteklih letih s tem nisem imel nobenih težav, saj sem se lahko vedno zaprl v svoj svet. Verjamem, da bo tako tudi do nedelje. Kdor me pozna, namreč ve, da me mora pustiti pri miru, pred drugimi pa se lahko sam umaknem.

Kako ste zadovoljni z zdajšnjo formo?

Če se ozrem na zadnje preizkušnje, sem v Trondheimu in Oslu spet skakal precej bolj stanovitno kot prej. Nadejam se, da bom tako tekmoval tudi na novi letalnici v Planici.

Kako doživljate dvoboj z Nemcem Severinom Freundom, vodilnim v skupnem seštevku svetovnega pokala, za katerim pred zadnjima dvema posamičnima tekmama zaostajate za 94 točk?

Na začetku je bilo kar težko, ker je kot po tekočem traku nizal zmage in je skakal tako rekoč brez napak, zdaj pa ga lahko le občudujem. Kaj naj rečem? Borim se po svojih najboljših močeh, toda Freund je v zadnjem obdobju vselej korak spredaj; tako kot je bil lani v finišu Kamil Stoch. Bomo videli, kako se bo razpletlo to pot.

Verjamete, da lahko še nadoknadite zaostanek?

Teoretično je še mogoče, vemo pa, v kakšni formi je Freund. Ko ga gledam, je vse videti izjemno preprosto. Upam, da bom tudi sam enkrat skakal na takšni ravni.

Kako letošnjo zaključno bitko za veliki kristalni globus primerjate z lansko?

Po eni strani sta si zelo podobni, po drugi pa se razlikujeta, če sodim po svojih nastopih na nordijski turneji, na kateri sem se letos kljub vsemu odrezal bolje kot lani.

Slovenski ljubitelji skokov so se po prvi tekmi na Holmenkollnu, na kateri vas je od prvouvrščenega Freunda ločilo pičle 0,3 točke, kar precej jezili na sodnike, češ da vam v primerjavi s 26-letnim Nemcem dajejo prenizke ocene za slog. Mar vas takšne stvari pustijo hladnega?

Zelo odvisno. V soboto sem takoj vedel, kje sem izgubil točko in zmago; pol točke v zraku in še pol pri doskoku. Zanimivo pri tem je, da bi verjetno prejel višje ocene, če bi skočil tri metre manj, saj bi bili pritiski manjši. Za krajši skok pa bi se moral spustiti z nižjega zaletišča. A kaj, ko nikoli ne veš, kako se bo obrnilo; se mi je že tudi zgodilo, da sem za slabši doskok prejel višje ocene, kot bi si jih realno zaslužil.

Kaj bi – če bi seveda lahko kolo časa zavrteli nazaj na začetek sezone – spremenili v tej zimi?

Mogoče bi se kakšne tekme lotil drugače oziroma bi kakšno začel bolj umirjeno. Na nekaterih sem zagotovo preveč izsiljeval rezultat, ker sem si pretirano želel uvrstitev na zmagovalni oder.

Bi morda izpustili kakšno preizkušnjo ali vsaj kvalifikacije?

Zaenkrat o tem nisem razmišljal, bomo pa videli, kako bo s tem v prihodnjih sezonah. Kar pa zadeva kvalifikacije, bi o tem morda premislil, če bi se mi drugi nastop za uradni trening posrečil zelo dobro. Pri meni je tako, da se raje trikrat spustim po določeni napravi in si ustvarim jasno sliko, kot pa da sem po dveh skokih še negotov. Za razliko od nekaterih je meni zelo pomembna tudi poskusna serija, prek katere pridem v želeni ritem. Pogosto se pošalim, da je to skok za kosti »zguncat«. Z njim šokiram svoje telo in ga pripravim za podvig.

Potemtakem bi še najraje kdaj spustili nalet?

Da, vendar tudi ne prav velikokrat. Navsezadnje sem skakalec, ki si želi leteti čim dlje. Če znaš pristajati, znaš, če ne znaš, pa tudi prav.

Na določenih napravah je v oči bodla vaša nižja zaletna hitrost v primerjavi z najhujšimi tekmeci. Ali si zaradi nje kdaj razbijate glavo?

Kakor kdaj, sem pa seveda pozoren na to, kako sem hiter. V Planici bom najverjetneje letel z novimi smučmi oziroma tistimi, ki sem jih preizkušal pred državnim prvenstvom v Kranju. O tem se bomo odločili po kvalifikacijah ali celo šele na dan tekme.

S katero uvrstitvijo ne bi bili več zadovoljni na tokratnem finalu.

Moja prva naloga je varno preizkusiti letalnico, potem pa bomo videli naprej. No, če dobro premislim, pa bi bil – če bi vse potekalo normalno – razočaran, če se ne bi uvrstil med šesterico.

Ali se že veselite konca zime?

Kaj pa vem. Ko smo se v torek dopoldne odločili, da bom imel prosto, že nisem več vedel, kam naj se dam in kaj naj počnem. Zato bi bilo morda celo bolje, če bi se sezona nadaljevala, da se ne bom še kje izgubil.