Tiskane izdaje
Pokljuka – Kdor si je včeraj ogledal uradni trening tradicionalne biatlonske predstave za svetovni pokal, se mu je v čistem alpskem zraku in prav prijetnih sončnih žarkih nasmeh raztegnil do ušes. Tudi tekmovalci so uživali. Z izjemo Jakova Faka, seveda, ki jo je po kratki vadbi ucvrl v dolino. Letošnjo Pokljuko bo spremljal pred televizijskim ekranom …
»Mar ga res ne bo? To je škoda. Tudi norveška reprezentanca pogreša Tarjeija Bøja, ki je zbolel že pred sezono, a verjamem, da je tukaj za domačo ekipo Fakova odsotnost še hujša,« nas je pred novinarskim središčem ogovoril Ola Lunde, kot strokovni komentator norveške nacionalne TV dolgoletni znanec, sicer sam nekoč biatlonec. Med tujci na Pokljuki odmeva izostanek vodilnega asa naše reprezentance, še posebej pa o njem na prizorišču razpreda domača srenja – naj si gre za trenerje, opremljevalce, nekdanje biatlonce, pokrovitelje, novinarje ali navijače. Vsi bi si želeli videti dvakratnega svetovnega prvaka, toda po tem, ko ga je prvi trening po dveh tednih bolezni močno izčrpal, je le upošteval navodila zdravniške stroke ter se izognil gibanju v javnosti in morebitni novi nevšečnosti s kakšno virozo. Do konca tedna bo počival, naslednji dnevi bodo razkrili, če bo nared za postajo v naslednjem tednu, Nove Mesto v moravskem delu Češke republike.
»Da Jakova ni z nami, je pravzaprav iz reprezentančnega zornega kota edina slaba novica,« je dan pred pokljuško premiero, šprinterskima preizkušnjama v moški in ženski konkurenci, ob srečanju z domačimi novinarji poudaril glavni trener Tomaš Kos. Dobro se zaveda, da pred dnevi na uvodni postaji sezone, v Östersundu na Švedskem, večina njegovih biatloncev ni izpolnila pričakovanj, manjkale so zlasti višje uvrstitve v izvedbi dveh najbolj izkušenih – Teje Gregorin in Klemna Bauerja.
Slednji zdaj, ko v tekmovalni smučini in na strelišču ni Faka, prevzema odgovornost udarnega aduta v moški vrsti, v kateri bodo danes na štartni črti še Rok Tršan, Miha Dovžan in novinec – v Östersundu že presenetljivi dobitnik točk – Mitja Drinovec. Slednjega, denimo, sploh ni v predstavitveni knjižici mednarodne zveze za novo sezono …
A kakorkoli, slovenska reprezentanca je brez Faka seveda manj konkurenčna in prepoznavna, toda zdaj se morajo odrezati navzoči. Pokljuka 2016 bi bila kajpak bolj odmevna v primeru spodobne domače bere. »Sam ne razmišljam o tem, da moram prevzeti vlogo udarnega aduta namesto Jakova. Naj bo on tu ali ne, moji cilji morajo biti višji od tistega, kar sem dosegel na Švedskem,« se dobro zaveda Bauer, podobno razmišlja tudi Teja Gregorin.
Na Pokljuki bo že tradicionalno uživala v glasni podpori številnih privržencev, ti so že med včerajšnjim uradnim treningom, ko so bili na tribunah in ob progi le največji zanesenjaki, obesili transparenta v čast bronaste olimpijke. Počuti se bolje kot pred enim letom, o motiviranosti v predolimpijski sezoni ni dvoma. »Le še na strelišču moram odpraviti nepričakovane težave. Prav tam sem pogosto nadomeščala zaostanek s proge, zdaj pa sem s kakšno 'kilco' manj kot pred enim letom na smučeh lahkotnejša, a z napakami, kot sem si jih privoščila nazadnje v Östersundu, ostane želena uvrstitev predaleč,« je poudarila naša vodilna biatlonka.
Tokrat ob njej ne bo le Anja Eržen, za nastop na Pokljuki se je namreč v izbrano vrsto vrnila obetavna Notranjka Urška Poje, nedeljski konec pa bo zaokrožila tudi domača štafeta. Slovenk v ekipi A zdaj ni za četverico, a tokrat bo izjemoma nastopila že upokojena Andreja Mali, sicer trenerka ženske mladinske ekipe. Prav nedeljska predstava, zagotovo v prvi polovici predaj, bo njeno slovo od dolge tekmovalne poti. »Prav je tako, da se bo poslovila na domačem prizorišču,« je dejal trener Kos in le vzdihnil ob namigu, kako bo v prihodnje s slovensko žensko štafeto. Če bi se ob Pojetovi izkazala še katera od mladink, bi jo lahko imeli na februarskem svetovnem prvenstvu. Drugače pa bo za prihodnost treba krepko zavihati rokave …
