Kline se je naučil biti potrpežljiv

Ljubljana – Smukač Boštjan Kline je na jesenskih pripravah leta 2013 v Čilu padel pri 110 km/h, utrpel pretres možganov, si poškodoval meniskus, križne in stranske vezi. Po operaciji in 21 mesecih odsotnosti se je v minuli zimi vrnil na smuči in dosegel najboljši uvrstitvi kariere v hitrih disciplinah. V novo sezono bo štartal z najboljšo številko doslej.

Mariborčan, ki je v preteklosti na mladinskih svetovnih prvenstvih osvojil tri kolajne, od tega dve zlati, je zaradi talenta velik izziv za marsikaterega trenerja. Največji napredek je pokazal v minuli sezoni, ko se je vračal po hudi poškodbi. V vseh smukaških nastopih v svetovnem pokalu je vknjižil točke in si prismučal najvišje rezultate na svoji športni poti, bil je 13. v smuku v Santa Caterini in 20. v superveleslalomu v Kvitfjellu.

Kaj se je v pretekli zimi naučil? »Da moram biti potrpežljiv in razmišljati pozitivno. Vesel sem, da sem mi je po poškodbi uspelo sestaviti. Štartal sem z ničle in se prebil do najboljšega rezultata v karieri,« je povedal Kline, zadovoljen, ker se ob vrnitvi v beli cirkus ni soočal z zdravstvenimi preglavicami. »Letošnje pripravljalno obdobje sem zato lahko v celoti izpeljal, kot je treba, kondicijsko in smučarsko. Vanj sem prenesel dobre občutke in samozaupanje iz minule zime. V lanskih poletno-jesenskih mesecih pa mi je manjkalo snežnih kilometrov, nisem vedel, kje sem in kaj se dogaja z mano,« je primerjal vtise lanskega in letošnjega pripravljalnega obdobja.

Največja sprememba pri letošnjih pripravah je bila usmerjenost v atletiko, na štadionu je nad smučarji bedel trener Andrea Massi. »Z določenimi atletskimi elementi se približaš smučanju. Zelo podobno sem delal že prej, z Massijem pa smo se ukvarjali tudi s psihofizično pripravo; pred šprintom smo se bolj pripravili, se poglobili vase in se zavedali, kaj dela vsak od nas,« je razkril 24-letnik, predstavnik najmlajšega rodu na lestvici 40 najboljših smukačev na svetu.

V preteklosti se je trudil, da bi znižal telesno težo: »Pa razlike nisem čutil. Najboljše rezultate sem dosegel z največ kilogrami. Ko sem skušal hujšati, je bil stres veliko večji. Zato se s tem več ne obremenjujem. Pa tudi s kondicijo ne – treniram po programu in občutku, kaj je zame najboljše. Četudi sem kondicijsko najbolje pripravljen, to še ne pomeni, da bom tudi na tekmi najboljši, saj je treba uskladiti še smučanje, psiho, tehniko. Iščem predvsem ravnotežje med naštetim,« je pojasnil sogovornik, ki ima še veliko rezerv v smučarski vzdržljivosti. »Sem močen, hiter in kondicijsko vzdržljiv, manjka pa mi smučarske kondicije na dolgih progah, na katerih je pomemben dober odziv na smučeh v drugem delu, ko zbranost popušča in noge pečejo,« je dejal, kaj mora še izpiliti.

Največ kilometrine je nabral na enomesečnem treningu v Čilu. Lani se je na južni polobli soočal s težavami z nadmorsko višino. »Vrtelo se mi je, bolela me je glava, pred očmi so se mi pojavljale pikice. Letos nisem imel težav, izkoristil sem maksimum. Dosti smo tudi tekmovali, tako sicer izgubili trening, a smo imeli priložnost izpopolniti tekmovalno rutino,« je povedal. Kaj je pogrešal v pripravljalnem obdobju? »Družino,« je izstrelil kot iz topa mladi očka. Vesel bi bil, če se mu ne bi bilo treba ukvarjati s pogodbami, ki od smučarjev zahtevajo samoprispevek.

Zadnjo snežno vadbo je s sotekmovalci opravil v Pitztalu, poudarek je bil na treningu na zahtevni strmini, v ponedeljek se bodo podali proti Kanadi. V finišu priprav pred uvodnimi tekmami v hitrih disciplinah v novi sezoni svetovnega pokala, ki se začnejo 28. t. m. v Lake Louise, bodo opravili teden dni treninga na severnoameriškem snegu. »Imam skrite cilje. V osnovi pa si želim, da bi stopnjeval rezultate minule sezone. Lepo bi bilo, če bi začel tam, kjer sem končal prejšnjo sezono in se počasi prebijal naprej,« o prihajajočih ciljih trezno razmišlja Kline.