Ko naleti na »tistega« Prevca, vse skupaj ugasne

Ljubljana – Med poznavalci smučarskih skokov ni nobenega dvoma: Peter Prevc bo tudi na SP v poletih konec tedna na Kulmu glavni kandidat za osvojitev lovorike. V to vlogo ga ob odličnih nastopih na nedavni novoletni turneji navsezadnje postavlja tudi prepričljiva zmaga na nedeljski »generalki« v Willingenu.

Willingen je bil odlična priprava za Kulm, tudi za test opreme?

Bolj kot opremo smo »iskali« sebe. Po evforiji na novoletni turneji je bila tekma v Willingenu težka, čeprav ni bilo takšnega stopnjevanja, kot je bil to primer pred Bischofshofnom, pred katerim sem imel ves čas nekaj v glavi. V Willingenu sem bil bolj sproščen, zato sem se moral bolj potruditi, da sem se zbral za svoje nastope.

Kako je bilo videti tamkajšnje merjenje višine in razkoraka kontrolorjev pri FIS?

Bilo je že na meji dobrega okusa. V sobi nas je bilo 70, vsi smo prejeli operacijske spodnjice, nakar smo se postavili k napravi, ki nas je premerila.

So bile mere enake kot poleti?

Da, saj odtlej nisem prav veliko zrastel ali se zmanjšal.

Ali ste si medtem že odpočili od turneje?

Ko smo se vračali iz Willingena, sem se že veselil, da bom spet malo doma, pa sem hitro spoznal, da moram urediti še dva tekmovalna dresa, se odpraviti na kondicijski trening, v torek dopoldne na sprejem ter nato opraviti še obveznosti do pokroviteljev in medijev, popoldne na trening v Planico ...

Doma sem bil vsega tri ure, sedli smo za mizo in nazdravili, pri čemer smo imeli srečo, da smo se lahko dobili vsi skupaj, potem ko smo bili na različnih »frontah«.

V Harrachovu ste si leta 2014 prileteli bronasto odličje, kaj si obetate od svetovnega prvenstva na Kulmu?

Že pred dvema letoma mi je po treningu kazalo odlično, nakar sem na tekmi vse skupaj izvedel nekoliko drugače. Škoda, da takrat zaradi premočnega vetra niso mogli izpeljati še tretje in četrte serije ter ekipne preizkušnje. Kakor koli že; na letalnico bo treba iti korak za korakom, se umiriti, zaupati trenerjem, da te usmerijo čim bolje, in potem kar najbolje odskakati.

Kako vam je všeč velikanka v Bad Mitterndorfu oziroma Tauplitzu?

Za lansko prireditev so jo prenovili, medtem pa so jo še nekoliko spremenili. Hrbtišče so dvignili za dva metra in na ta način napravo povečali za kakšen meter. Poleg tega so postavili novo zaletno smučino in, če se ne motim, je to zdaj prva letalnica z ledeno smučino in neledenim robom, kar zna biti zanimivo. Lani mi je bila všeč, bila je malo avanturistična, letos bo šlo bolj po tirih.

Kako je bilo lani leteti tako visoko – približno osem metrov – nad hrbtiščem?

Povsem drugače kot v Vikersundu, kjer se mu precej približaš. Je pa tako, da zmeraj pogleduješ daleč navzdol proti dolini, z očmi si izbereš eno točko in upaš, da te bo odneslo čim dlje. Mogoče zato te višine niti nisem tako občutil. Verjetno bi bilo drugače, če bi me nekdo dvignil tako visoko in mi rekel, naj pogledam naravnost pod sebe.

Kulm je tudi poseben kraj za vas zaradi krstne zmage, ki ste jo v svetovnem pokalu slavili pred dvema letoma.

Že, že, vendar zaradi tega ne bom imel nobene prednosti.

Koliko vas je po vašem sposobnih osvojiti kolajno na tem prvenstvu?

Ne vem. Norvežani so izjemno nevarni, v Willingenu jih je bilo kar pet med najboljšo deseterico, pri čemer sta celo Andreas Stjernen in Daniel-Andre Tande spet razprla krila in ju je kar neslo. Potem sta tu Nemca Severin Freund in Richard Freitag, ki sta minuli konec tedna prav tako pokazala zelo dobre skoke. Ne gre odpisati niti Avstrijcev Michaela Hayböcka in Stefana Krafta. Za Jurija Tepeša se ne ve, kako se bo spet vrgel med smuči, če se bo sprostil Robert Kranjec, zna prav tako poleteti daleč. Krog kandidatov za kolajne je torej kar širok.

Po vašem zmagoslavju na novoletni turneji so splet preplavile šale na račun vaših letalskih sposobnosti. Katera vam je najljubša?

Če povem po pravici, si nobene nisem posebej zapomnil. Kadar sem prižgal računalnik in začel brskati po internetu, sem skoraj povsod naletel na »tistega« Prevca. Zato sem si rekel, naj malo izgine, in vse skupaj ugasnil.