Kolajna ni zagotovilo za svetovni pokal

Meribel – Ko je pred štirimi leti Miha Verdnik postal predsednik strokovnega sveta alpskih disciplin pri SZS, je bil prepričan, da je edini izhod za slovensko smučanje strpna in postopna gradnja strokovno-tekmovalne piramide. Po osmih mesecih je odstopil, ker pri svojem delu ni imel ustrezne podpore poslovnega dela zveze. Letos skrbi za obetavno ekipo evropskega pokala.

Tudi letos nimate podpore, a kljub temu želite do konca izpeljati svoj program. Zakaj zdaj preobrat v razmišljanju?

Sem v drugi vlogi. Za smučarje moram narediti vse. Sezono želim izpeljati do konca, ker se ni končala z mladinskim svetovnim prvenstvom in dvema kolajnama. Rad bi, da ne bi prekinili obdobja najbolj pomembnih treningov in testiranj za naslednjo sezono. Upam, da bom pri SZS dobil podporo, da mi bodo dovolili delati brez plačila.

Kako to mislite?

Gre za odgovornost do dela in fantov. Brez pogodbe ne morem delati. Dobiti moram namreč pooblastilo, da lahko vozim kombi in uporabljam opremo smučarske zveze. Samo za to gre. Enako razmišlja tudi kondicijska trenerka Nika Radjenović.

Dela z ekipo evropskega pokala ste se lotili načrtno, kot ste razmišljali ob prevzemu stroke.

Mladi fantje so me prepričali, da je prihodnost njihova. Začrtali smo si štiriletni plan in bi ga radi uresničili. Odločili smo se, da bomo delali po korakih. Naš letošnji cilj je bil izboljšati točke FIS. Naslednje sezono bomo tekmovali v evropskem pokalu na bolj zahtevnih terenih in tekmah. Radi bi, da bi v dveh letih postali močna ekipa za evropski pokal. Šele takrat bomo razmišljali o višjih ciljih – svetovnem pokalu, olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih.

V minulih letih smo bili priča preskokom iz mladinskih v ekipe svetovnega pokala. Marsikateri svetovni prvak je obstal na prvi stopnici, ker ni imel znanja niti izkušenj za najvišjo tekmovalno raven. Zakaj je stroka neučakana?

Naša pričakovanja se močno povečajo, ko mladinec postane svetovni prvak. Pričakujemo, da bo hitro uspel. V bistvu pa je kolajna na MSP za nas le podatek, da dobro delamo na tej ravni. V zadnjih letih smo v višjih kategorijah strokovno zaspali, prepričani, da tudi na tej ravni delamo dobro.

V konkurenčnih reprezentancah največ sredstev in časa namenjajo razvoju mlajših kategorij, ker vedo, da brez misli na prihodnost ni sedanjosti. Pri nas mlade zapostavljamo, še zlasti, ko zmanjšujemo stroške. Zakaj?

Mladinci imajo pri najboljših reprezentancah pri preboju v evropski pokal največjo podporo. Ko dozorijo, jih potegnejo na višjo raven. Mi ne hodimo po tej poti. Menim, da je bil zadnji trenutek, da se lotimo načrtno usmerjenega dela. Če tega ne bi naredili, bi imeli hude težave, ker bi se izgubil tudi sedanji rod.

Miha Hrobat in Štefan Hadalin sta z zlato in srebrno kolajno vsekakor dokazala nadarjenost. Kaj pa njuna prihodnost?

Dokazala sta, da sta iz pravega testa, da znata prenašati pritisk. Oba sta se namreč najbolje odrezala na najbolj pomembni tekmi sezone, kar je zagotovo izjemno pomemben podatek. A moramo ostati na tleh. Tako kot vso ekipo tudi njiju čaka trdo in potrpežljivo delo. Kljub kolajnam ne bosta šla takoj v svetovni pokal ali pa samo v hitre discipline. Nadaljevali bomo po zastavljenem načrtu.

Starosta slovenskih trenerjev Filip Gartner nam je ob pogovoru, kako usmerjati mlade, dejal, da brez širokega znanja ni šampionskega kruha. Takole je modroval: veleslalom je osnovna in najtežja disciplina, ki zahteva največ znanja. Slalom zahteva največ dela. Smuk je najbolj kompleksen, brez znanja veleslaloma pa v njem ne moreš uspeti. Superveleslalom je najbolj udoben ... Slovenski mladci osvajajo zadnja leta kolajne v superveleslalomu, nosilce pa že od malih nog stroka sili v hitre discipline. Kako boste vi delali z Hrobatom, Hadalinom & Co?

Z Gartnerjem se strinjam. Ker želimo iz fantov narediti vrhunske smučarje, bomo delali na širini, ker se smučarsko in tehnično razvijajo. Hrobat ni samo superveleslalomist, ampak dobro smuča tudi v slalomu in veleslalomu. Pri njegovi vsestranskosti bom vztrajal.

Pred štirimi leti ste dejali, da vas trenersko delo ne zanima, ker niste človek za to. Delo z mladimi pa vas je demantiralo. Boste sledili sedanjemu rodu?

V fante sem vložil veliko energije. Vračajo mi z dobrimi nastopi in rezultati. Vse sem pripravljen narediti zanje. Vztrajal bom, da ostanem, dokler bo šlo, dokler me bodo pustili pri miru, da lahko delam z njimi. Začeli smo na dnu in bi rad z njimi delal do konca.