Končno več stopničk kot kolajn

Moskva – Prav je imel v tej sezoni najboljši slovenski deskar Rok Marguč, ki se je nekaj dni pred tekmo na Rogli odločil: »Naredil bom korak nazaj, da bosta lahko sledila dva naprej.« Vrnitev k starim nastavitvam na opremi se je obrestovala in ga, skupaj z dvema »starima« mačkoma – Rolandom Fischnallerjem in Benjaminom Karlom – vrnila na zmagovalni oder.

Najboljša trojica s paralelne loterije je tako spomnila na prejšnje sezone, znova so namreč zablesteli dobitniki številnih kolajn z velikih tekmovanj, vsi trije so bili uspešni tudi lani v Kreischbergu – Fischnaller in Marguč z zlatom in bronom v slalomu, Karl, pred tem štirikratni prvak, pa z bronom v veleslalomu. Nabor kolajn na SP je tudi Celjanov največji ponos, osvojil je že štiri, a ob tem ga je dolgo »motila« (redka) statistika – na zmagovalnem odru je večkrat stal na velikih tekmovanjih kot pa na tekmah svetovnega pokala. No, s tretjim mestom v Moskvi je popravil še to, seveda pa bil bolj kot nove kljukice vesel dejstva, da je končno našel pravo formo. »Seveda bi si bolj želel, da bi ta korak naredil že prejšnji teden na Rogli in razveselil domače navijače, a kaj morem. Vesel sem, da so se spremembe s staro opremo obrestovale in mi prinesle veliko nove samozavesti. Vse se je lepo izšlo,« je povedal šestouvrščeni na zadnji tekmi.

Še eno od petih uvrstitev na oder za zmagovalce je že leta 2011 dosegel v Moskvi, a tedaj tekme še ni bilo na tej konstrukciji sredi mesta. Preizkušnja je zato kajpak zelo specifična, a so se v slovenski reprezentanci nanjo dobro pripravili in v podobnih razmerah trenirali na skakalnici v Kreischbergu. »Nikoli nisem preveč maral te tekme, pravzaprav sem se pred časom celo odločal, ali sploh iti. Strah me je višine, upam pa, da sem zdaj ta odpor do proge izgubil,« je povedal po večernem spektaklu in še dodal, da so ga pred štartom dodatno spodbudili številni uspehi slovenskih zimskih športnikov. »Dali so mi dodatno energijo in me sprostili, odlično sem se počutil.«

Ključna za uspeh je bila četrtfinalna predstava, s katero je izločil Mirka Felicettija. »Če bi tako deskanje pokazal tudi v polfinalu, bi premagal Fischnallerja, a o tem zdaj nima več smisla razmišljati. Proga ni dopuščala napak v zavojih, časa za poprave ni bilo. Odločale so tudi izkušnje in nekaj jih vendarle že imam,« je pomembno vlogo pripisal tudi izbiri prog, ki sta bili sicer precej enakovredni. Po 13. mestu v kvalifikacijah sam ni mogel izbirati, a so mu uslugo napravili tekmeci, ki so se odločali za bolj ohranjeno modro progo, sam pa se je ves čas naprej prebijal na rdeči. Tudi v malem finalu, ko je ugnal Italijana Edwina Corattija. Nekaj trenutkov sicer ni vedel, kako se je tekma razpletla, nato pa se vendarle prešerno veselil stopničk, prvih po Arosi 2013.

Zdaj, ko je s šestim in tretjim mestom ujel dober val uvrstitev, bi si seveda hitro želel naslednjo preizkušnjo, ki pa bo šele čez mesec dni v Turčiji. Da bo lažje počakal in ohranjal dobro pripravljenost, se bo podal na tekme nižje ravni, najprej v Lachtal, prizorišče lanskega bronastega uspeha.