Tiskane izdaje
Prav težko si je predstavljati tekme na podkorenski strmini brez navzočnosti Jureta Koširja, nekoč tu zmagovalca, bronastega olimpijca iz Lillehammerja, po koncu športne poti na prizorišču pokala Vitranc v različnih vlogah. A letošnje tekmovanje mineva brez njega, poslovne obveznosti so ga dva dni pred kranjskogorsko postajo svetovnega pokala alpskih smučarjev odpeljale na Japonsko.
Tako smo se z njim pogovarjali le nekaj ur, preden je vstopil na letalo, v domovino se bo vrnil v drugi polovici marca. In ko je pobrskal po spominu med iskanjem, ali je sploh kdaj manjkal na pokalu Vitranc, je našel odgovor – do letošnjega marca najbrž nikdar.
Neštetokrat po domači progi
»Res, ko zdaj takole pomislim, ni bilo Vitranca, na katerem ne bi bil. Do koder mi pač seže spomin. A ker je bil moj oče vpet v organizacijo še na stari progi nad bencinsko črpalko, se dobro spominjam tudi tistih spektaklov ob množici gledalcev. Pozneje sem kot mlad smučar kranjskogorskega kluba pomagal, seveda se bom vselej rad spominjal časov tudi, ko sem bil predtekmovalec šampionom smučarskega športa. In nato sem se v svoji petnajstletni karieri nastopanja v tekmovanju za svetovni pokal vedno znova razveselil nastopa na domači progi. Po njej sem presmučal neštetokrat, tekmo pa si vedno znova rad ogledal v poznejših letih, ko sem bil na prizorišču v različnih vlogah. A vidite, zgodilo se je, da me tokrat pač ne bo,« se je kar zamislil 44-letni Gorenjec, doma iz Mojstrane.
Posebno poslanstvo
V bogati smučarski karieri je bil na tekmah najvišje ravni, torej v svetovnem pokalu, trikrat na najvišji stopnički odra, ob eni od teh je kot prizorišče zapisana Kranjska Gora. Ponosu prirediteljev ni bilo konca, navdušeni gledalci so vriskali pod vršaci pravljične Zgornjesavske doline. Ko je bil kdorkoli od slovenskih smučarjev med zmagovalci ali vsaj blizu njih, je bil to lep trenutek za navzoče, a Koširjevo poslanstvo je bilo prav posebno, saj je bil član domačega kluba iz Kranjske Gore. »Nekaj prvih osnov sem spoznal pri jeseniškem klubu, a nato so me prepisali h kranjskogorskemu, pri katerem sem ostal do konca športne poti,« je poudaril in dodal besede o pomembnosti pravilnega pristopa v prvih smučarskih letih: »Pri klubu smo imeli res dobro ekipo in nepozabnega trenerja Edija Slivnika.«
Navdušen nad novim rodom
Navdušen je tudi nad novim udarnim rodom slovenske reprezentance. »Lepo je, ker imamo v sleherni disciplini kandidata ali kandidatko za visoko uvrstitev. Celo presenečen sem nad nekaterimi. Če pa bi se ozrl zgolj k letošnjemu pokalu Vitranc, gre posebej podčrtati Žana Kranjca v veleslalomu in Štefana Hadalina na nedeljski slalomski tekmi. Pred obema je še lepa prihodnost, njuno smučanje je tehnično na zelo visoki ravni, manjka jima še malo tekmovalne predrznosti, a verjamem, da bosta vidno napredovala tudi na prihodnjih preizkušnjah,« poudarja naš dolgoletni reprezentant, ki bo zdaj z azijske celine spremljal razplet sezone. Kranjska Gora je predzadnja postaja moške karavane v predolimpijski zimi, sledil bo le še finale v ZDA.
Favorit Hirscher
Kot favorita odmevnega gornjesavskega smučarskega vikenda Košir omenja Avstrijca Marcela Hirscherja, slalomskega in veleslalomskega svetovnega prvaka iz St. Moritza, od daleč bo z Japonske spremljal, kakšen odgovor bosta šampionu iz naše severne soseščine tukaj ponudila poraženca omenjenega prvenstva, Norvežan Henrik Kristoffersen in Francoz Alexis Pinturault.
Premalo trženja prireditev
Sicer pa je nekdanji ljubljenec slovenskih smučarskih navijačev vesel, da se je Kranjska Gora obdržala na zemljevidu elitnih prireditev, po zahtevnosti in privlačnosti podkorenska proga ohranja viden ugled. (»Mi ji še danes pravimo poligon, kajti tako so jo najprej imenovali, saj je bila sprva namenjena le smučarskemu treningu in tekmam, torej brez navzočnosti turistov in rekreativcev.«) »Če jo primerjamo z drugimi v sezoni, ji je še najbolj podobna proga v Madonni di Campiglio, le da je tam zadnja strmina krajša, veleslalom pa mogoče ni tako razgiban kot v Adelbodnu, a odkar so ga podaljšali, je zelo lep. Prejšnja proga me je spominjala na Alto Badio,« se je ozrl k primerjavam, dodal pa, da mu je žal, ker številnih smučarskih prireditev najvišje ravni pri nas, torej v Kranjski Gori, Planici, Mariboru, na Pokljuki ali Rogli, odgovorni ne tržijo dovolj: »Prav takšne predstavljajo največjo zalogo sredstev za posamezne panoge.«
Občuduje moč risov
Jureta Koširja pač tokrat ni v njegovem drugem domu, torej na »poligonu« ali ob njem, dogodek bo spremljal od daleč. Kot hokejski navdušenec pa si ne bi želel zamuditi majskega svetovnega prvenstva v Parizu. S Francijo je prek Rossignola poslovno povezan, obenem vedno znova občuduje moč naših risov. Potovalnih načrtov na športne prireditve mu nikdar ne zmanjka, zato je tudi ta velika predstava na ledu že močno podčrtana v osebnem koledarju …
