Krona za slalomskega kralja

Zagreb – Ni zgolj sljemenski kralj, ampak tudi smučarski kralj v pravem pomenu besede. Marcel Hirscher je včeraj pred hrvaškimi navijači zmagal četrtič, v karieri petdesetič. S tem dosežkom se je na večni lestvici na 3. mestu izenačil z legendarnim Albertom Tombo. Rojaka Michaela Matta je na Sljemenu premagal za pet stotink, Norvežana Henrika Kristoffersena za enajst.

»Ob tako majhnih razlikah ne bi rekel, da sem nepremagljiv. Imel sem srečo. Vsi trije smo si bili blizu. Lani ob tem času sem bil jaz tisti, ki so se mi zaradi pičlih stotink izmikale zmage. Vsi so mi dejali, da se bo enkrat obrnilo v moj prid. Mislil sem si, kaj govorijo. A imeli so prav,« je hvaležen Hirscher, ponosen na 50. zmago v karieri. Od drugouvrščenega na večni lestvici, rojaka Hermanna Maierja, ga ločijo še štiri.

»Hkrati sem hvaležen, ker sem ves čas, desetletje v svetovnem pokalu, zdrav. Ker telo in glava sodelujeta ves čas z mano,« je komentiral svojo pot avstrijski šampion, ki se je poškodoval lansko poletje. Isto kost v gležnju, le dva cm nižje, si je sicer zlomil že pred sedimi leti. Pravi, da se je bilo tokrat težko odločati, kako usmeriti zdravljenje, prav zato je hvaležen, da je okrevanje potekalo brez težav. Bolečin ne čuti več.

Besen je bil v cilju Kristoffersen. Bil je razočaran nad sabo, ker je v finalu smučal odlično, v ravnini pa storil napako, ki ga je stala ogromno časa: »Menim, da razočaranja ni pametno skrivati. Sicer pa nikakor nisem jezen na svoja tekmeca, ampak nase.«

Med tistimi, ki jim ni šlo po načrtih, je bil Štefan Hadalin. Odstopil je v zgornjem delu prve proge. »Po prvi prelomnici sem izgubil linijo, nisem več smučal z nogami, premaknilo me je nazaj in me prestavilo. Spopadal sem se z globokimi luknjami. Na takšnem terenu moraš biti res natančen. Če pri enih vratih nisi, te to hitro kaznuje,« je dejal. Štartal je s številko 47 (najvišja v finalu je bila 44).

V tej sezoni je v štirih slalomih enkrat vknjižil točke; v Val d'Iseru je bil 16., včeraj je odstopil drugič zapored v tej zimi in drugo leto zapored na Sljemenu. Po prvi tretjini sezone – ogromno moči mu pobere dokazovanje z visokimi številkami na slabši podlagi, kot jo imajo tekmeci pred njim – si je želel predvsem svežino. Ujela ga je viroza.

»Fizično mi je uspelo ohraniti moči. Psihološko je težje, saj je glava osredotočena na to, kako ohraniti telo pri zdravju, jaz pa se ob tem 'mečem' po progi z visoko številko, kar ni enostavno,« je razmišljal. Tekmoval je z vročino, jemlje tudi antibiotike: »Upam, da se bom do tekem v Adelbodnu odpočil in bom tam pokazal več.«

Trener tehničnih disciplin Klemen Bergant v Hadalinovem odstopu ni videl izgubljene priložnosti prav zaradi zahtevnih razmer. »Ne vem, če je tokrat sploh imel priložnost. Vprašanje je, kaj bi bilo, če bi nadaljeval nastop, saj so bile luknje, globoke 20 do 30 cm, tudi naprej proti cilju,« je prepričan, da bo mlademu slalomistu lažje, ko se bo pri štartnih številkah približal najboljši trideseterici.

Vrhničan čuti slalomski napredek, ima hitrost, na treningih smuča dobro, čaka pa rezultatsko potrditev: »Moram ostati potrpežljiv, zbran in nadaljevati svojo pot. Menim, da bo to prej ali slej obrodilo sadove.« Drugi slovenski predstavnik na Sljemenu Žan Grošelj je bil prepočasen za finale.