Tiskane izdaje
Ko sem se pred dobrim letom dni – pred olimpijskimi igrami v Sočiju 2014 – pogovarjal s Tino Maze o minulih letih, mi je na vprašanje, kako gleda na olimpijski nastop skozi prizmo rekordne sezone 2012/13, odgovorila, da se je v letih osvajanja kolajn naučila, da lanski sneg oziroma rezultati nikogar ne zanimajo. Z drugimi besedami povedano, v vsaki novi sezoni je morala nadgraditi ali najmanj potrditi svoj status šampionke. To ji je sijajno uspevalo – postala je superšampionka v svetovnih razmerah.
V sezoni 2015/16 prva dama alpskega smučanja ne bo tekmovala. Na predstavitvi reprezentanc je razen Andree Massija, pod čigar taktirko se to poletje pripravljajo alpski smučarji, nihče ni omenil niti z besedico. Razumljivo; vsi so bili usmerjeni v prihodnost. Odsotnost najboljše smučarke na svetu zadnjega obdobja bodo seveda najbolj čutili v alpski reprezentanci. Doslej je preostanek izbrane vrste životaril v udobni senci Tininih kolajn in zmag. Zdaj bodo veliko bolj na očeh javnosti in kritične stroke, kar je po svoje dobro, saj bodo, ne glede na leta, morali prevzeti odgovornost za prihodnost. Sezona bo torej v znamenju iskanja smučarja oziroma smučarke, ki bo imel(a) največ poguma, znanja in veščine, da po 13 letih (oktobrski zmagi v Söldnu leta 2002) prevzame glavno vlogo.
V drugih disciplinah teh skrbi nimajo. Nosilci kakovosti – Jakov Fak (biatlon), Peter Prevc (skoki), Vesna Fabjan (teki), Žan Košir (deskanje) in Filip Flisar (smučarski kros) so že tako uveljavljeni, da so pravzaprav že »v koži Tine Maze«. Torej morajo potrjevati doseženo. V letih brez svetovnih prvenstev in olimpijskih iger je seveda vse podrejeno svetovnim pokalom. Zato so tudi napetosti manjše, ker ni vse odvisno od ene ali dveh tekem, ampak ima vsak pravico do popravnega izpita. Ta ritem je idealen za preizkus talentov, kakršni so, denimo, alpska smučarja Miha Hrobat in Štefan Hadalin, tekačica Lea Einfalt in navsezadnje najstnik Tim-Kevin Ravnjak.
Za oceno potenciala za prihodnost pa je vendarle treba pretehtati bližnjo preteklost. Če se ozremo samo na minulo sezono (brez Tine Maze), je bila bera na svetovnih prvenstvih izjemna – Fak in Flisar sta osvojila zlati kolajni, Žan Košir srebrno, Rok Marguč (paralelni slalom) in Ravnjak (snežni žleb) pa bronasti. Enako merodajni so za prihajajočo sezono tudi globusi v svetovnem pokalu – trije Koširja in eden Prevca, trinajst zmag (ob Faku, Prevcu in Koširju še skakalna ekipa, Jurij Tepeš in Špela Rogelj) ter 40 uvrstitev na zmagovalni oder.
Potencial Slovencev v zimskih športih je torej izjemen. Vprašanje je le, ali bo motiv pri vseh tako visok, kot je bil v minulih dveh sezonah. Mnogi šampioni si namreč vzamejo »premor«, da se razbremenijo napetosti, predvsem pa napolnijo baterije za novo SP, še zlasti pa OI. A vse le ne bo potekalo tako gladko. Biatlonci imajo denimo SP, prav tako tudi letalci na smučeh. Mala prvenstva pa bodo za vse druge osem domačih tekem za svetovni pokal.
