Žan Kranjec: Majhen klik v glavi prinesel zelo veliko

Alta Badia – Šestnajst let je minilo, odkar je Uroš Pavlovčič na domači tekmi v Kranjski Gori dosegel zadnje stopničke v svetovnem pokalu za slovenski moški veleslalom. Žan Kranjec je tedaj imel devet let. Včeraj je tekmovalec iz Bukovice pri Vodicah, sicer lastnik treh posamičnih bronov z mladinskih svetovnih prvenstev, prekinil to dolgo sušo s 3. mestom v Alta Badii.

Kaj vam je bilo na tekmi kariere najtežje?

Po prvem nastopu se mi je morda za kakšen trenutek v glavo prikradla misel, da ne smem zapraviti stopničk. Skušal sem to odmisliti. Točno sem vedel, da bom v primeru slabšega drugega nastopa hitro nazadoval do 10. mesta. To pa ni bilo tisto, kar sem si na tej tekmi želel. Trudil sem se čim bolj sprostiti, glavo usmeriti tja, kamor jo moram, k smučanju, in ne razmišljati o stvareh, ki niso dobre zanj. Skušal sem smučati, kot znam, in menim, da mi je kar dobro uspelo.

Vaš sotekmovalec Štefan Hadalin je po vašem prvem nastopu dejal, da boste na koncu tekme zagotovo na stopničkah. Ker veste, da znate in zmorete.

Po veleslalomu v Val d'Iseru sem si rekel, da je že čas, da naredim korak naprej. Čeprav nisem imel slabega začetek sezone, sem bil jezen nase, ker nisem izkoristil, kar znam. Tudi zato sem si dejal, da je treba narediti rezultat.

Kakšno oceno bi si pripisali za izvedbo?

Štirico. Verjetno si tudi Marcel Hirscher tokrat ne bi dal petke, saj na prvi progi ni optimalno nastopil. Pristop je bil pravi, tehnično sem dobro smučal, ampak na tako zahtevni progi je zelo težko pokazati optimalno predstavo.

O čem ste razmišljali na podelitvi v eminenti družbi?

Ni mi šlo na jok, bil pa sem ponosen, da mi je uspel tak dosežek in da z dvema legendama stojim na stopničkah. Pa tudi kamen se mi je odvalil od srca.

V Alta Badio ste prvič v sezoni prišli kot prvokategornik. Koliko vam to pomeni?

Biti član prve jakostne skupine je potrditev, da si dober smučar. Nisem pa se obremenjeval s tem preveč. V Val d'Iseru nisem štartal med 15, pa me to ni grizlo, tokrat sem kot prvokategornik s številko 15 dosegel vrhunsko uvrstitev na prvi progi. Če dobro smučaš, skoraj ni pomembno, ali imaš številko ena, deset ali petnajst. Pomembno je, kako smučaš.

V pripravljalnem obdobju ste bili konkurenčni francoskim veleslalomistom.

Poleti in jeseni nismo v tekmovalnem ritmu in že tedaj je zaželena neka potrditev. Ampak takrat si nisem hotel ustvarjati pritiska, saj je trening drugačna zgodba od tekme. Nikoli ne veš, kako pripravljen boš prišel nanjo, pri smučanju se lahko hitro kaj spremeni. Izgleda, da sem stopnjeval formo in sem tudi zdaj dobro pripravljen.

Veliko trenirate tudi z Italijani.

Drži, tudi med sezono vadimo. V Alta Badii smo bili že pred Val d'Iserom, tudi ta teden smo trenirali tukaj. Italijanska reprezentanca ima nekaj zelo dobrih smučarjev, kar je zame zelo dobro. V tej sezoni je drugače tudi znotraj naše vrste, saj Hadalin na pripravah in tekmah kaže močne predstave. Na treningih imava pogosto dober boj. Tudi premaga me. Ne, ne želim si, da me premaguje v veleslalomu. Pa ne samo slovenski tekmovalec, nočem, da me premagujejo tudi drugi tekmeci. Skratka, super je imeti konkurenco znotraj ekipe.

Koliko vam pomaga okrepitev v tej sezoni, zelo izkušen serviser Barnaba Greppi?

Ujela sva se, dobro in samozavestno se počutim na smučeh. Učim se pa tudi iz napak prejšnje sezone, iz situacij, v katerih mi je manjkala samozavest in nisem verjel v opremo vso sezono. Če kaj ne deluje, se hočem čim prej pogovoriti in rešiti zadeve.

Pred začetkom sezone ste dejali, da si boste morali bolj prisluhniti in biti bolj lačni. Kako ste to dosegli?

Majhen klik v glavi ti lahko prinese zelo veliko. Pot do klika je pa lahko dolga. Upam, da bo val, na katerem sem se znašel, šel naprej in bom naredil še veliko dobrih rezultatov.

Ste imeli ob premiernih stopničkah še rezerve?

Sem. Nisem bil na meji svojih zmogljivosti ali blizu odstopa. Verjetno si v finalu nisem dovolj upal tega.

Na začetku sezone je bila petnajsterica vaš cilj. Se bo ta zdaj spremenil?

Redno bi se rad uvrščal med deset. Tudi na stopničke si želim še kdaj.

Do olimpijskih iger sta še dva veleslaloma. Kako zadržati pripravo, zbranost in občutek do Južne Koreje?

Glava mora ostati mirna, treba je trenirati, lačno in osredotočeno, potem pa mislim, da bo šlo.

Vaša naslednja naloga?

Pripraviti se za naslednjo preizkušnjo, paralelni veleslalom. V petek nas nato čaka slalom v Madonni di Campiglio, tam bi rad pokazal premik naprej. Ne vidim velikega smisla v uvrščanju okrog 50. mesta ali v odstopih. Lani sem tam osvojil svoje edine slalomske točke za svetovni pokal v karieri.

Vrniva se k uspehu kariere. Vaš trener Klemen Bergant je dolgo časa verjel v vaše stopničke. Pa vi?

V prejšnji zimi sem verjel na dveh tekmah, bil sem blizu. Ko imaš slabše dneve, se to morda malo oddalji, spet se ti zdijo stopničke svetlobna leta daleč. Letos sem začel verjeti že v uvodu sezone v Beaver Creeku, saj sem brez najboljšega nastopa naredil soliden rezultat. V Val d'Iseru sem si pa sploh rekel ...

Udarili ste po mizi?

Razbijal nisem, ampak v glavi sem si pa rekel, da je dovolj. Da je prišel moj čas.