Tiskane izdaje
Ko so januarja njeno mamo Kristin prepričali, da se je ob eni redkih priložnosti izvila iz anonimnosti in spregovorila o svoji hčerki, je bilo očitno, da si vsi v družini Bjørgen želijo, da bi Marit razglasila konec tekaške kariere in prvič zaživela kot vsaka druga ženska. A najuspešnejša tekačica vseh časov, ki je spet osvojila tri kristalne globuse, se še ni odločila.
»Bojim se, kako se bo znašla v vsakdanjem življenju, ko se bo morala odreči teku. Dvajset let ni poznala drugega, to je bilo njeno življenje podnevi in ponoči. Pa tudi jaz bi spet rada postala babica,« je Kristin razkrila skrbi, s katerimi spremlja kariero 34-letne hčerke, ki je že davno postala ikona svetovnega teka na smučeh. Z njenimi 95 zmagami na tekmah za svetovni pokal, všteti so tudi uspehi na etapah, se pač ne more meriti nobena predhodnica niti sodobnica. Pri ženskah ji je na večni lestvici najbližje z eno nogo že upokojena Justyna Kowalczyk (49), pri moških Bjørn Daehlie (46), ki se je od smučin poslovil leta 1999, devet mesecev pred premiernim nastopom Marit Bjørgen v svetovnem pokalu. A mamin strah in pomisleki na odločitev legendarne tekačice ne bodo vplivali, kot tudi ne želje njenih sotekmovalk, ki na čelu s Therese Johaug glasno navijajo, naj še ne postavi smuči v kot.
Sredi četrtega desetletja Bjørgnova resda nima več svežine, kakršno je čutila še pred nekaj leti. O tem je govorila tudi po včerajšnji zaključni zmagi na Holmenkollnu in priznala, da je sredi tekme na 30 km nameravala odstopiti. Ima pa železno miselnost in robotsko glavo, s katero je tudi minulo zimo velikokrat prepričala telo, da zna in zmore. Še najmanj ji je to uspelo na nordijskem SP, kjer je nameravala loviti šest odličij, ugibalo se je celo o ravno toliko zlatih. Končala je pri dveh lovorikah in srebru iz petih nastopov, potem ko se je ekipnemu šprintu na koncu le odpovedala z oceno, da se ne čuti dovolj močno. Poleg tega so jo tik pred tem prizadele izjave doktorja Rasmusa Damsgaarda, pri FIS zadolženega za vodenje protidopinškega programa, ki je izrazil prepričanje, da so bili že na SP 2013 številni nosilci odličij dopingirani, a jih zaradi zastarelih metod odkrivanja kršiteljev niso ujeli. Zato je napovedal, da bodo vzorce iz letošnjega Faluna hranili dlje.
Bjørgnova, ki je bila pred dvema letoma štirikrat zlata in enkrat srebrna, se je ob njegovih besedah čutila osebno prizadeta in se je prek medijev ostro odzvala na njegove besede, pri čemer jo posebej boli, da se nikoli ni mogla otresti sumov, da tekaško zgodovino piše prav zaradi nedovoljenih poživil. Ta senca je nanjo legla v olimpijskem letu 2010, ko jo je Kowalczykova ostro kritizirala zaradi uporabe zdravil za astmo, v katerih je bila tudi substanca z liste prepovedanih snovi WADA. Leto za tem so jo s seznama sicer umaknili, a dogodek je kot temna lisa legel na Norvežankino kariero in mnogi še zdaj ugibajo, ali je resnično tako močna, da ji celo pri 34 tekmice ne morejo blizu, ali ima res skrivno spodbudo. Kakorkoli, za njo je še ena izjemna sezona, v kateri je ob treh globusih in dveh naslovih svetovne prvakinje prišla še do zadnjega manjkajočega skalpa v karieri, zmage na Tour de Ski.
Bjørgnovi se je začela oglašati tudi materinska ura, letos je že priznala, da si želi naraščaja, prav včeraj je denimo prvorojenko pozdravila njena nekdanja tekmica Petra Majdič, ki šteje le leto več, a je zunaj tekmovalnega pogona že štiri zime. Nekdanji Maritin trener Svein Tore Samdal sicer priznava, da je vmes vendarle ugotovila, da zdaj rojstvo ni več tako povezano z zgodnjimi tridesetimi in bi kariero lahko potegnila še za leto, dve. Sama o tem včeraj ni hotela govoriti, predvsem pa ne sprejeti nobene odločitve. To je napovedala za sredino pomladi, priznava pa, da ji motivacije za naprej ne manjka, le utrujena je v tem trenutku preveč, da bi lahko razmišljala o novih korakih. Pri tem ne gre pozabiti, da ima pogodbe s pokrovitelji podpisane do olimpijskega leta 2018, kar je dodaten motiv, da puške še ne bi vrgla v koruzo in bi že v naslednji sezoni presegla magično stotico zmag v svetovnem pokalu.
