Miselne miniature v odlični izvedbi Ilke Štuhec

Ljubljana – Ilka Štuhec se za vsako tekmo v hitrih disciplinah temeljito pripravi. S trenerjem Gregorjem Koštomajem preštudirata proge, poiščeta najboljše smeri in najhitrejšo smučino. Takoimenovano idealno linijo je zaradi spremenljivih snežnih in tudi siceršnjih razmer na progi nemogoče izpeljati. Manj kot je odstopanj, boljši so dosežki. Poustvarjanja brez načrta oziroma piprave pa ni.

Zgodijo pa se tekme, v katerih je manjša ali večja improvizacija nujna, ko je pač treba smučati po nagonu, prirojenih občutkih. Štuhčeva je po lastnih besedah to naredila v Crans Montani v vseh treh superveleslalomih: dveh za alpsko kombinacijo in klasičnem za točke svetovnega pokala. V petkovi alpski kombinaciji se ji improvizacija ni izšla, a so na njeno veliko srečo tekmo ponovili, tako da je lahko v drugo pokazala vrhunsko predstavo, dostojno osvajalke malega globusa v alpski kombinaciji.

Na sobotnem superveleslalomu za točke svetovnega pokala je bilo veliko zank, a jih je Štuhčeva z izjemnim občutkom mojstrice hitrih disciplin razvozlala. Na smučišču, kjer je pred davnimi 30 leti na svetovnem prvenstvu s tremi kolajnami blestela Mateja Svet (v superveleslalomu je bila takorekoč brez pravega treninga tretja), je bilo nekaj pravih malih »šahovskih problemov«, oziroma miselnih miniatur, ki jih Lindsey Vonn, Sofia Goggia, Viktoria Rebensburg, Laurenne Ross in Fabienne Suter niso znale razvozlati. Prav vse so odstopile. Vonnova denimo še nikoli ni imela toliko »miselnih zameglitev« kot v zadnjem času. Spomnimo se samo njenih odstopov in napak v Cortini d'Ampezzo in na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu ...

Štuhčeva je imela svojo zmagovito »linijo« in prepričljivo v taktično dovršeni predstavi zmagala. Izbrala je optimalno štartno številko, da se je lahko prepričala o izbiri dobre linije, predvsem pa, da je imela odlične razmere za smučanje. Ko se je proga od sonca in vročine zmehčala, je bila že davno v cilju in le čakala na zanjo zmagoviti razplet.

O tem, na kakšen način je smučala Mariborčanka, pove vse njen komentar po tekmi. »Ne vem, zakaj sem bila v zaključnem delu tako hitra Moram pregledati posnetek, da bom videla, kaj sem storila. Ker se je vse dogajalo tako hitro, sem enostavno improvizirala ...«

Občutek za drsenje in smukaške zavoje ima letos toliko boljši od tekmic, da zmage in visoke uvrstitve ne presenečajo. Crans Montana je pokazala, da se znajde tudi v drugačnih postavitvah, ki so ji še lani povzročale veliko težav in preglavic. Zna se ob pravem času na pravih mestih prepustiti natreniranim občutkom, predvsem pa instinktu. Najbolj zaslužen za preporod oziroma razkrivanje teh prefinjenih občutkov s pravočastnostjo je zagotovo trener Gregor Koštomaj. »Že na jutranjem ogledu z žirijo sem videl, da so razdalje malo manjše kot v petkovem superveleslalomu oziroma, da je malenkostno bolj zavit, da je treba biti zgoden v zavojih. Drugačna taktika kot napad tako ali tako ne prinese rezultata. Po smučanju na mojem delu proge sem bil prepričan, da bo Ilka vnovič na stopničkah, za zmago pa je vselej potrebno imeti tudi kanček sreče. Morda predzadnji odsek ni bil najhitrejši, ker smo želeli imeti visoko linijo za zadnji del, ki je bil postavljen malo bolj na gosto. Miselnosti ne spreminjamo, gremo tekmo po tekmo. Globusi so dosegljivi, bo pa potrebno podobno smučanje kot danes. Na tem bomo delali še prihodnje tri vikende,« je prvi mož Ilkine ekipe povedal o izjemni Crans Montani Štuhčeve, ki je na treh tekmah osvojila 240 točk. Najboljši izkupiček s treh tekem v treh dneh ima sicer še vedno Tina Maze, ki je v rekordni sezoni 2012/13 v St. Moritzu v alpski kombinaciji, superveleslalomu in veleslalomu osvojila 280 točk.

V zaključni predstavi za mali globus alpski kombinaciji je bila Štuhčeva v nedeljo dvakrat na robu odstopa, a se je obakrat spretno rešila. Tudi v drugem kombinacijskem superveleslalomu ni bilo vse tako, kot si je zamislila na ogledu proge. Kljub temu je bila najhitrejša. Spet se je prepustila svoji intuiciji. Ko so v šampionski formi najboljši smučarji in smučarke, ne potrebujejo veliko razmišljanja, ampak se lahko prepustijo natreniranim in občutkom ter brez zadržkov tudi misteriju improvizacije.