Na Jasi bi lahko vijugal z zavezanimi očmi

Deskanje na snegu: Žan Košir po dveh drugih mestih na Rogli odločno po zmago.

Objavljeno
30. januar 2015 19.30
Žan Košir, 13.1.2015, Rogla
Špela Robnik, šport
Špela Robnik, šport

Rogla – Za Žana Koširja se v januarju najpomembnejše tekme sezone vrstijo druga za drugo. Po zmagi v Bad Gasteinu in kolajni na SP je zdaj čas še za domačo preizkušnjo na Rogli, na katero vodilni v svetovnem pokalu stavi veliko, če ne kar največ doslej. Ima namreč idealno priložnost, da potrdi svojo prevlado v svetovnem pokalu.

Že pred Lachtalom je veliko govoril o Rogli, kamor se je vrnil takoj, ko je dobil v roke svojo srebrno snežinko. Toda zaradi obilnih padavin je imel bolj malo možnosti za dober zadnji trening. Se je pa lahko dobro odpočil in psihično pripravil, progo pa pozna že tako dobro, da bi lahko po njej vijugal z zavezanimi očmi. »Imam jo posneto na telefonu, včasih je morda še bolj koristno, da si jo ogledam in v glavi ponavljam te občutke, kot da se vozim po tamkajšnjih luknjah. Menim, da sem sposoben na njej deskati sekundo bolje od vseh, lahko pa tudi hitro odstopim. Bomo videli, koliko bo treba tvegati,« je napovedal 30-letni Gorenjec.

Košir je bil kritičen, ker Slovenci pred tekmo niso mogli bolje izkoristiti prednosti domačega terena, pogrešal je kakšen privilegij, ki mu pritiče kot vodilnemu v svetovnem pokalu, in imel celo občutek, da si vodstvo panoge niti ne želi njegove zmage. A je te misli moral hitro odgnati, v vseh teh letih se je že naučil, da negativizem ne sme motiti njegovih priprav. Rogla je zanj velik motiv tako zaradi njegovih navijačev, prav tako je to idealen kraj za še en korak proti kristalnemu globusu. »Mislim, da se bo sezona nadaljevala v tej smeri. Cel sem, po SP nisem bil preveč utrujen, tudi glava deluje dobro. Živčnosti ni, vem, kaj me čaka,« je tudi priznal, da ga je veliko večja nervoza mučila pred slalomsko tekmo v Lachtalu. Zakaj? Preden je dosegel najboljši kvalifikacijski čas na tisti strmi progi, je na treningu niti enkrat ni premagal brez odstopa.

Na koncu se je vse dobro končalo, s srebrno kolajno, za katero pravi, da je idealno izhodišče za njegov današnji nastop. »Včasih je celo lažje, če ni vse idealno. Ostala mi je samozavest, nisem pa na točki, na kateri ne bi mogel še izboljšati svojega nastopa. Tekma na Rogli je ena lažjih v svetovnem pokalu, ker je tako položna. Tako niti ne veš, kje sploh lahko še kaj pridobiš. Na koncu si lahko celo še bolj izmučen kot na težjih progah. Ves čas moraš biti zelo natančen. Kot bi ves čas skušal vtakniti nit skozi šivankino uho,« je razmišljal.

Kolajne ni proslavljal preveč čustveno, bil pa je vseeno zelo vesel, da jo končno ima, še več pa je zanj štela potrditev o njegovi stalnosti, kakršne ne kaže nobeden od njegovih tekmecev. Slednji so ga že začeli posnemati, tega se zaveda. »Toda tudi jaz sem se moral tega nekje naučiti. Dokler bom v stiku z najboljšimi, bom delal po svoji logiki. Zanašam se na svoje občutke in niti natančno ne vem, na čem temelji moja tehnika. Seveda imam osnove, a te gibe moraš ves čas ponavljati. Tudi če na eni tekmi nisem uspešen, vem, da je to v meni,« se je še zazrl v podrobnosti svojih odličnih nastopov, dodal pa tudi, da zdaj bolje razume denimo Tino Maze in druge uspešne športnike, saj šele zdaj vidi, kako naporno je vzdrževanje tako vrhunske forme. »Pride kakšen dan, ko se enostavno ne počutiš dobro, ne veš, ali boš sploh lahko vstal iz postelje, ljudje pa pričakujejo, da boš zmagal. Zdaj tudi bolje razumem športnike, ki so bolj izpostavljeni. Sebe moramo dajati na prvo mesto. Če bi želel vsem ustreči, ne bi mogel biti tako konstanten. Ves čas se ubadam sam s sabo, da bi se počutil čim bolje. To je moja misija. A vseeno ne more biti vse ves čas popolno. Bolj pomembno je, da se ves čas nekaj izboljšuje. Odkar sem to ugotovil, mi je veliko lažje.«