Najslabše je, ko se zasitiš, lačen skokov bolje skačeš

Ruka – Tudi največji poznavalci smučarskih skokov pred začetkom sezone Junšira Kobajašija in Jerneja Damjana niso omenjali kot kandidata za zmagovalca prvih dveh tekem olimpijske sezone, Visle in Ruke. A je nastala prav ta kombinacija, po težavnem začetku so si ob nedeljski zmagi v slovenskem taboru vsaj malce oddahnili, četudi se zastavlja kar nekaj vprašanj glede reprezentance A.

Ko se je sedmerica slovenskih skakalcev odpravljala na uvodno postajo nove sezone v Vislo, so vsi po vrsti poudarjali, da si najbolj želijo sproščenosti. Na Poljskem je to ostala neizpolnjena želja, je pa zdaj prav s sproščenostjo uspelo Damjanu. Četudi je pristal na stranskem tiru, v reprezentanci B, in sploh ni bil predviden za uvodne tekme, zavoljo česar si je seveda še kako želel izkoristiti nenadejano priložnost. Pri tem je pomagalo tudi, da je nekoliko spremenil pogled na skoke, preskočil je celotno poletno veliko nagrado, v kateri je pred tremi leti slavil skupno zmago, nastopil je le na državnem prvenstvu, na katerem je zaostal zgolj za Timijem Zajcem, Nejcem Dežmanom in Tilnom Bartolom, pri čemer nihče od naštete trojice ni član reprezentance A ...

»Veliko let sem že v svetovnem pokalu in rekel sem si, da moram poleti nekaj spremeniti. V zadnjih letih so me vseskozi spremljale poškodbe in zato sem si poletje vzel zase. Cel čas sem sicer treniral, a ni bilo tekem in pritiska, družina je bila na prvem mestu. Zdaj sem prišel v svetovni pokal spočit in željan skokov. Zadnjih nekaj tednov sem spet res užival v skokih, zabavam se, in to je bistveno. Najslabše je, ko se enkrat zasitiš. Lačen skokov vedno bolje skačeš,« je razmišljal o izkoriščeni priložnosti, s katero se je osmič v karieri med posamezniki prebil na zmagovalni oder, drugič na najvišjo stopničko. A treba je seveda vedeti, da je bila ob prvi zmagi v Saporu 2014 konkurenca močno okrnjena, manjkala je večina najboljših, o čemer priča tudi kar trojna slovenska zmaga. Tokrat so bili v Ruki zbrani vsi.

Decembra leta 2014 je bil v Engelbergu Damjan nazadnje med najboljšo trojico, zdaj je zgolj potrdil, kako zelo nepredvidljivi so skoki in kako se lahko vse čez noč spremeni. Četudi se sam dobro zaveda, da to ni napoved, da si bodo zdaj takšni rezultati kar sledili. »Pred tednom dni sem bil doma in gledal tekmo po televiziji, danes sem tu ... A za sezono nimam velikih pričakovanj. Pri skokih so napovedovanja nehvaležna, konkurenca je strnjena. Upam, da bom tudi na naslednji tekmi užival, kot sem v Ruki, da bom skakal sproščeno in videli bomo, kakšni bodo rezultati. Skačem solidno, nisem pa v tako vrhunski formi, da bi lahko vedel, da bom v Ruki zmagal,« je po prvi slovenski zmagi po februarski Petra Prevca v Saporu še dodal Damjan, ki bo novo priložnost za dokazovanje dobil že konec tedna, ko bosta v Nižnjem Tagilu dve posamični tekmi, prvič v sezoni na sporedu ne bo ekipne.

Četudi je zdaj v velikem slogu preskočil vse reprezentančne kolege, si bo moral v nadaljevanju sezone še izboriti tako želeni nastop na olimpijskih igrah v Pjongčangu, ki bi bile po Torinu, Vancouvru in Sočiju že njegove četrte. Južna Koreja se je zdela še pred tednom dni močno oddaljena, zdaj postaja realnost: »Ko sem gledal doma tekmi v Visli, nisem razmišljal o Pjongčangu, zdaj pa že. A gremo korak za korakom, še veliko tekem je dotlej.«