Namesto tigra ukrotil mucko

Ni se rodil s smučmi na nogah niti njegova prva beseda ni bila tekma. Kot drugi od štirih otrok je staršem s svojo živahnostjo povzročal precej glavobolov. Imel je sedem let, ko sta mu stric in teta podarila alpske smuči, od katerih se ni več ločil. Razvil se je v vrhunskega tekmovalca. Minuli konec tedna se je vpisal med smukaške bogove v Kitzbühlu.

Kjetil Jansrud je imel tri leta, ko se je družina iz Randaberga, majhnega kraja blizu Stavangra, kjer je oče delal v naftni industriji, preselila v Vinstro, nedaleč od olimpijskega Lillehammerja. »To je bil pravzaprav ključen korak, da sem postal smučar. Ob športno dejavnih starših v osrčju norveškega zimskega raja sem imel vse na voljo. Prve tekaške smuči sem dobil pri treh letih, privlačilo me je vse, kar je narejeno iz lesa in je uporabno na snegu. Ko sem dobil alpske smuči, so v našem kraju športni navdušenci, med njimi je bil tudi oče, ustanovili smučarski klub. Pred tem sem igral nogomet, badminton, vadil sem tudi judo, skratka preizkusil sem veliko panog in za to športno širino sem zelo hvaležen,« je o svojem razvoju razmišljal Jansrud.

V zadnjih sezonah je 29-letni tekmovalec, ki je do uspehov v hitrih disciplinah prišel kot odličen veleslalomist, treniral in napredoval ob Akslu Lundu Svindalu, v zadnjem desetletju enem od najboljših smučarjev na svetu. Jansrudu je v smukaški meki Kitzbühlu letos uspelo, kar Svindalu, dobitniku dveh velikih kristalnih globusov in lastniku 11 kolajn z velikih tekmovanj, ni: po Atleju Skårdalu (1990) in Lasseju Kjusu (1991 in 2004) je postal tretji Norvežan, ki se lahko pohvali z najvišjo stopničko v brutalnem smuku na Petelinjem grebenu.

»Zmago na Streifu lahko ocenim za vrhunec sezone. O njej sem razmišljal že nekaj let,« je bil Jansrud ponosen na dosežek. Žal mu je bilo le, da ga ni vknjižil na slavnem, klasičnem kitzbühelskem smuku: 3,3 kilometrov dolg vrtiljak so namreč zaradi megle in slabe vidljivosti, ki bi ogrozili varnost smukačev, morali skrajšati za polovico. »Vsi smukači si želimo dokazovati po celotnem Streifu. Razočaran sem bil, ko so nam povedali, da bomo tekmovali na skrajšani, šprinterski progi. Ponavadi sem najboljši v zgornjem delu. Odločitev vodstva tekmovanja me je razjezila, ampak se zavedam, da je varnost na prvem mestu,« je razmišljal Jansrud in opozoril, da Kitzbühel ni tisti pravi zloglasni, brutalni Kitzbühel, če mu vzameš zgornji del. »Tiger je postal mucka,« je zapisal na twitter, ko so smučarje obvestili, da bodo tekmovali le na polovici proge. »Ponavadi je na tem prizorišču v štartni hišici čutiti živčnost in napetost ter spoštovanje do te zahtevne proge. Ko gre za krajšo različico, pa se pristop spremeni. Vsi stavijo na agresivnost. Kljub vsemu je bila hitrost visoka, spodnji del pa zelo težaven,« je ob osmi zmagi v svetovnem pokalu, premierni na Streifu, povedal Jansrud, ki je najbolj trepetal, ko je smučal Italijan Dominik Paris. Ciljno črto je namreč presmučal z dvema stotinkama zaostanka za zmagovalcem.

Ko so ga vprašali, kaj je v norveški reprezentanci v tej sezoni drugače, da dosega številne uspehe, je dejal, da vse izhaja iz trdega dela. »Nobenih skrivnosti ali presenečenj ni, le trd trening. V sezono sem štartal s preprostim ciljem: biti hiter. In to mi uspeva,« je dejal soimenjak legendarnega Kjetila Andreja Aamodta, dobitnika rekordnih 20 kolajn na velikih tekmovanjih. Če bi v prihodnosti postal »najboljši Kjetil«, ne bi imel nič proti. »Pravzaprav gre za lepo dediščino, starejši podajajo štafetno palico mlajšim. Pred Aamodtom in Lassejem Kjusom jo je imel Ole Kristian Furuseth. Aksel in jaz jo predajava Henriku Kristoffersenu,« je pojasnil viking, ki bo že čez dober teden dni glavni favorit za naslova svetovnih prvakov v hitrih disciplinah. Kolajn s SP v svoji zbrika še nima.