Ljubljana – Če bi se športniki v Sloveniji soočili z analizo, kolikšna je njihova tržna vrednost v domovini in kolikšna bi bila na enem od trgov gospodarsko najmočnejših evropskih držav, bi se soočili s kruto realnostjo. A prav Peter Prevc že leta potrjuje, da mu žvenket kovancev v lastnem žepu ni vodilo kariere, nagrade s tekem in premije SZS so ob plači tako rekoč edini vir njegovega zaslužka.
Do včeraj je tako iz nagradnih skladov prejel 734.350 švicarskih frankov (2009/10 – 10.500; 2010/11 – 26.300; 2011/12 – 52.000; 2012/13 – 105.250; 2013/14 – 145.600; 2014/15 – 191.900; 2015/16 – 202.800), pričakovati pa je, da bo šel v njegov žep tudi večji del premij krovne organizacije, ki je za nagrade skakalcem letos predvidela 180 tisoč evrov. »Vsak skakalec ima z nami sicer sklenjeno individualno pogodbo, v kateri so opredeljene njegove premije, nagrajujemo pa rezultate na tekmah svetovnega pokala in svetovnih prvenstvih, pa tudi točke v skupnem seštevku,« pravi predsednik zbora in odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo Ljubo Jasnič, ki prav zato ne razkriva zneskov, ki bi jih prejel posameznik. Je pa minuli konec tedna zagotovil, da letos ne bo težav z izplačevanjem nagrad in bodo pokrovitelji vse zneske pokrili takoj, ko jim bo SZS izdala račune. Panoga je namreč v tej zimi le pokrila dolgove iz preteklosti in se zdaj lahko povsem usmeri v razvoj v prihodnosti.
A zneski, ki jih prejema Prevc, so vendarle zanemarljivi v primerjavi z zaslužki Tine Maze v njenih najboljših letih. Črnjanka je toliko, kot je doslej skakalni as zbral iz nagradnega sklada, prejela zgolj v eni sezoni, pri čemer je seveda govor o bruto zneskih. Športniki so namreč zavezani plačati davek na nagrade v tujini, ki v Sloveniji znese 25 odstotkov, kar pomeni, da je Prevc doslej v karieri zaslužil okoli pol milijona evrov. Sam se je že pred leti zavestno odločil, da ne bo iskal osebnih pokroviteljev, tako da ostaja zvest le družinskemu podjetju Prevc, saloni pohištva, d. o. o., pridružila pa se mu je še zavarovalnica Triglav. Tomaž Ambrožič, direktor agencije SV-RSA, leta 2013 in lani tudi direktor marketinga košarkarskega EP v Sloveniji oziroma Zagrebu, je prepričan, da gre za dobro odločitev, saj bo najboljši skakalec te zime sadove svojega dela lahko žel še daleč v prihodnost.
»Vedno je vprašanje, ali športnik po tržni plati dovolj dobro izkorišča svoj potencial, a to je vedno relativno. Prevc je del reprezentance, SZS pa zelo dobro trži uspehe svojih športnikov. Ne le zdaj, ampak je bilo vedno tako. Po opremi se vidi, da imajo veliko pokroviteljev, prihajajo tudi novi, mislim, da so v tej zimi pridobili Laško. Pri nordijcih je tudi drugače, ker ne morejo na čeladi nositi svojega pokrovitelja. Pri SZS so mi že pred časom pojasnili, da Prevc za zdaj nima želje, da bi se sam tržil. Zaveda se, da mu je sistem omogočil vzpon, poleg tega ima še dva brata, ki sta del iste zgodbe, a nista tako v ospredju. Zato ga ni mogoče primerjati s Tino Maze, ki je šla po svoje, ker ni imela sistemske podpore in je bila prisiljena iskati svoje lastne pokrovitelje,« poudarja Ambrožič, ki meni, da je za Prevca pomembno predvsem to, da si med kariero ustvari čim boljšo osebno tržno znamko, ki bo imela veljavo na trgu še dolgo po njegovi upokojitvi.
»V tem se skriva njegova največja vrednost. Zato je nesmiselno, da bi danes razmišljal o tem, kje bo iztržil kaj več ali pridobil dodatno pozicijo za novega pokrovitelja. In tega tudi ne počne. A če bo še tri, štiri leta nizal takšne uspehe, po številu zmag prehitel tudi Gregorja Schlierenzauerja ter se uveljavil kot najuspešnejši skakalec vseh časov, bo s tem v prihodnje lahko nadoknadil tudi kaj, kar mu zdaj ni dano, ker prihaja z majhnega trga,« je prepričan Ambrožič. Lanski dobitnik velikega kristalnega globusa Severin Freund ga je po premijah, ki jih je prejel od pokroviteljev, lani pač zagotovo močno prekašal, a zneskov tudi Nemci ne razkrivajo.