Ljubljana – Plaža, morje, hribi, Soča – zveni kot dober poletni dopust. A če vprašate alpske smučarje, ki na Goriškem končujejo sklop štiritedenskih kondicijskih priprav pod taktirko trenerke Nike Radjenovič, prinašajo omenjeni kraji prej trpljenje kot užitek.
Zelo razgiban in dinamičen program so imeli slovenski alpski smučarji, ki se zdaj odpravljajo na tritedenski aktivni »počitek«, obdobje samostojne vadbe. Konec prihodnjega meseca, preden se bodo podali na snežni trening na Stelvio, se bodo spet zbrali in oddelali še sklop enotedenske kondicijske vadbe.
»Trening moči smo opravili v telovadnici, tekli smo po brezpotjih in stopnicah na okoliški hrib, kolesarili, veslali, se potili na štadionu, enkrat na teden pa se pripravljali na plaži v Gradežu, med drugim smo na mivki izvajali tudi pilates in jogo,« je priprave opisal pomočnik trenerja za hitre discipline Gašper Markič.
Lokacija je ostala tista, ki ji je bil pri izvedbi svojega programa zvest Andrea Massi, šef ekipe aMaze, s katero je osvojil 13 kolajn na velikih tekmovanjih. Dve leti zapored je vodil priprave slovenske moške reprezentance, za katere je, odkar italijanski strokovnjak več ne sodeluje s Smučarsko zvezo Slovenije, odgovorna Radjenovičeva.
Med drugim je s trenerjem za hitre discipline Petrom Penom v začetku pripravljalnega obdobja med fanti začela izvajati t. i. ironman test. Povzela sta ga od norveške reprezentance, ki ga uporablja od obdobja legend Lasseja Kjusa in Kjetila Andreja Aamodta, in ga prilagodila. Gre za raznovrstno kondicijsko vadbo, ki zajema vso smučarsko širino. Namenjen je tudi mladincem, predstavlja namreč sito za prehod v člansko kategorijo. »Treba je najti spodnjo mejo, po kateri bomo videli, kdo si zasluži mesto v reprezentanci,« je o selekciji povedal trener Pen.
Ko je bil še aktivni tekmovalec, so smukači v poletnem obdobju, denimo, vadili kondicijo tudi na motorju. Jože Gazvoda, nekdanji trener tekmovalcev, ki so orali ledino v slovenskem smuku, je od motokrosista Bogomirja Gajserja, očeta in trenerja zdaj dvakratnega svetovnega prvaka Tima Gajserja, tedaj kupil staro hondo, na kateri so Pen in druščina trenirali en dan v tednu. »Če znaš voziti pravilno, je motokros zelo podoben smučanju, ko gre za prilagajanje na teren, nadzor hitrosti, pospeševanje, ravnotežje,« je našteval Pen.
Podobno je na gorskem kolesu, na katerem so smučarji s prvim možem Boštjanom Klinetom na čelu, v prejšnjih štirih tednih na Goriškem preživeli precej časa. So morda delali tudi kakšne vaje za premagovanje strahu? »Prav namensko ne. A že spust po divjih brzicah Soče s kajakom je lahko, denimo, za smučarje velik izziv, ki sproža adrenalin. Podobno je s skoki v vodo,« je razmišljal Penov pomočnik v reprezentanci Markič in pohvalil fante za profesionalen pristop.
Katere vaje so jim bile najmanj ljube? »Laktatni treningi so zaradi kratkih intervalov ponavadi največja težava za glavo, nič kaj prijeten ni tudi trening moči, a je prav tako nujen,« je dodal sogovornik.
Poudaril je, da poletni meseci smučarjem prinašajo več trpljenja kot užitka, a z mislijo na tekmovalno zimo se treninga vsi lotijo zagrizeno in zavzeto. Dodaten zagon pa jim daje moštveni duh. »To jih razbremeni. Dobro se razumejo. Ko je konec vadbe, je prisoten smeh. Ko delamo zares, pa se čuti velika motivacija. Smo ekipno naravnani, čeprav je naš šport individualen,« je še poudaril Markič.