Nekoč so rekorde postavljali gledalci, zdaj jih s tekmami SZS

Najbolj zagrizeni ljubitelji zimskih športov bodo imeli v tej zimi dovolj priložnosti za oglede svojih ljubljencev v živo, saj si bodo tekme svetovnega pokala po Sloveniji v enakomernem ritmu sledile od decembra do marca. Domala vse panoge SZS bodo gostile svetovno elito, za nekatere bo to po več desetletjih rutina, za druge poskus vrnitve v svetovni koledar, večina pa želi s tem svojim tekmovalcem omogočiti nastop pred domačimi navijači.

V zlatih časih slovenskega zimskega športa je trikotnik Zlata lisica-Vitranc-Planica v eni zimi zbral tudi blizu 400 tisoč gledalcev, gre pač za klasične postojanke alpskega smučanja in smučarskih skokov, ki so del železnega repertoarja mednarodne zveze. A po kranjskogorskih (5.-6. marec) bi se znali tudi mariborski prireditelji (30.-31. januar) že v tej zimi soočiti s posledicami (začasnega) umika Tine Maze z belih poljan, potem ko je bila v zadnjih letih ob vsesplošni krizi slovenskega smučanja še zadnja vaba za navdušene navijače, ki so zgolj zaradi izjemne Korošice polnili mariborsko smučarsko areno. Nad prihodnostjo ni navdušen niti starosta slovenskega smučanja Tone Vogrinec, ki se zaveda, da pomanjkanje rezultatov v moškem, pa tudi ženskem delu ni voda na mlin obeh tradicionalnih postaj svetovnega pokala, ki sta se vedno dobro tržili in bili usodnega pomena za celotno panogo.

»Že pred desetletji, ko še nismo imeli rezultatov, nas je pri kandidaturi za izvedbo tekem vodilo predvsem to, da imajo naši tekmovalci možnost nastopa na domačih strminah, saj imajo tam vedno največje možnosti za dobre rezultate. Z dobro organizacijo smo obe tekmi, moško in žensko, skozi leta zadržali, zasluge je imel tudi velik obisk in odmevni rezultati naših smučarjev. A kako bo v prihodnje? Če se moško smučanje ne bo postavilo na noge, obstaja resna bojazen, da nas bodo tekmeci prehiteli, saj je interes za izvedbo tekem zelo velik. Vsi se namreč zavedajo marketinške vrednosti takšne prireditve, da ne govorim o vseslovenskih koristih, saj je to najboljša promocija posamezne države in razvoja njenega turizma. Že zdaj je zanimanje javnosti zaradi slabših rezultatov bistveno padlo, kar lahko močno načne organizacijski ustroj obeh tekem, s tem pa tudi panogo. Že doslej smo izgubili evropske pokale, tekme FIS in tekme na najnižjih ravneh, preko katerih so se kalili najmlajši, zato bo treba tudi razumno najti rešitev za prihodnost,« Vogrinec opozarja, da na zaslugah preteklosti ne bo mogoče zadržati mesta v eliti.

Brez Planice ne bi bilo Prevca

Vsaj Planici (17.-20. marec) se ob izjemnih rezultatih slovenskih orlov v zadnjih letih tega ni bati, sploh zdaj, ko je izgradnja tamkajšnjega športnega središča pri koncu in bodo imeli Slovenci še precej več možnosti za treninge v domačem okolju. Nekdanji trener, športni direktor reprezentance in upokojeni novinar Oto Giacomelli opozarja, da gre za prireditev nacionalnega pomena, ki je odigrala ključno vlogo tudi pri tem, da ima slovensko skakanje zdaj enega najboljših sistemov v Evropi, ki mu ga zavidajo tudi v nemškem prostoru. »Planica ima pomembno športno vrednost. Na njenih skakalnicah so se Slovenci po tradiciji vedno dobro odrezali, zaradi njih so se skakanja lotevali novi in novi rodovi. Ker so jo oblegale množice navijačev in so imele tekme vedno visoko gledanost, pa je igrala pomembno vlogo tudi pri pokroviteljih. Ko je pred leti njena usoda visela na nitki, je na nitki viselo tudi slovensko skakanje, saj bi konec Planice pomenil tudi zaton panoge,« je prepričan Giacomelli, ki sicer opozarja, da gre pri moškem finalu svetovnega pokala za bistveno drugačno zgodbo kot pri ženskem v Ljubnem (13.-14. februar).

»Dekleta še iščejo svoj prostor pod soncem, pri njih se države tudi ne tepejo za izvedbo tekem. Pohvalno je sicer, da se je Slovenija tudi tu priključila mednarodnim tokovom, saj je s tem dala zagon ženskemu delu panoge in bo v prihodnje, če bodo to pametno izkoristili, lahko žela rezultate. A tudi za to, da je Ljubno prišlo do tekme, je zaslužna Planica, saj smo morali panogo najprej pripeljati do točke, da je zacvetela, preden so lahko dodali še eno prireditev. Žensko skakanje ima prihodnost, saj so zraven vse glavne države, a potrebuje še čas. Planica pa ima takšen povratni finančni učinek, da lahko pokriva samo sebe in bi morala prinašati tudi dobiček, ki bi se zlival nazaj v skakanje,« meni Giacomelli.

Na Pokljuki ujeli korak z največjimi

Pokljuka je v dveh desetletjih prerasla v eno najbolj cenjenih postaj svetovnega biatlonskega pokala, ki vse bolj postaja tudi prestižen zimsko-športni dogodek, saj so se v panogi dobro prilagodili smernicam, ki jih narekuje mednarodna zveza. S posodobljenim središčem na gorenjski planoti so pač zadostili zahtevam krovne organizacije, z organiziranim krožnim prometom so razmeroma dobro rešili tudi dostopnost, kar jim priznavajo tudi pri IBU, pri kateri so našli stalno mesto v mednarodnem koledarju. S porastom rezultatov slovenskih tekmovalcev je postala to ena bolj množično obiskanih športnih prireditev pri nas, nekdanji reprezentant Sašo Grajf pa vseeno odkrito priznava, da s pokljuškim spektaklom slovenski biatlon ne more računati na bistven priliv mladih v ta šport. Lahko pa krepi svojo priljubljenost v slovenski družbi in povečuje simpatije tudi med potencialnimi pokrovitelji, ki bi lahko vstopili v panogo.

»Pokljuška tekma je v prvi vrsti dober vir zaslužka, četudi so prireditelji pri trženju lastnih pokroviteljev omejeni, saj najboljše položaje pobere mednarodna zveza. A vseeno ima od pokljuških tekem velike koristi vsa panoga, kar je v časih, ko športi vse težje prihajajo do pokroviteljev, zelo pomembno. Jaz njeno največjo vrednost vidim v poslovni plati, športno pa predvsem v rezultatih slovenskih tekmovalcev. Na širjenje množičnosti tega športa pač tekme kot take ne morejo vplivati, biatlon ima pri novačenju podmladka še veliko večje težave kot tek na smučeh, klubov je malo, s tem tudi mladih. A po drugi strani bi zaton pokljuške tekme ogrozil preživetje biatlona v Sloveniji. S tem bi izgubili še tisti potencialni priliv mladih, ki ga morda prinese Pokljuka, potem ko se šolarji po ogledu nastopa Jakova Faka ali Teje Gregorin še sami odločijo preizkusiti na snegu. Tudi odmevnost dobrih rezultatov slovenskih tekmovalcev je večja, če jih dosežejo doma kot v tujini,« pravi Grajf.

Bo šlo v tretje rado v Planici?

Smučarski tekači so na vrnitev svetovnega pokala v Slovenijo čakali štiri leta, odkar je na Rogli usahnilo zanimanje za gostitev svetovne elite, bržkone pa bi bilo njihovo čakanje bolj jalovo, če se Smučarska zveza Slovenije pred leti ne bi odločila za kandidaturo za svetovno nordijsko prvenstvo. Ob gradnji novega planiškega središča je bilo namreč tekaško prizorišče ves čas v senci priprave skakalnega centra in bo tudi kot zadnje doživelo odprtje v začetku decembra, četudi je tekaški štadion osrednje gibalo dogajanja med SP. Le ob zadnjem prvenstvu v Falunu so na njem padle odločitve v kar 16 preizkušnjah, na skakalnici v petih. Planiška tekma (16. in 17. januarja) bo že tretji slovenski poskus umestitve na svetovni zemljevid, po obdobju 1986-1990, ko je svetovni pokal gostil Bohinj in nato Vogel, ter Rogli med letoma 2009 in 2011.

»Brez vrhunske Petre Majdič bi že tedaj težko prišli do mesta v mednarodnem koledarju, saj po Voglu FIS ni kazala zanimanja za Slovenijo, ki zanjo ne predstavlja prave tržne niše za pokrovitelje in ima majhno kupno moč. A v eri Petre Majdič nas je le vodilo, da Slovencem omogočimo ogled njenih nastopov v živo, obenem pa je bil to poskus obujanja množičnosti teka v Sloveniji, saj smo imeli nekoč zelo močne rekreativne tekme. Poleg tega s tako prireditvijo zagotovo lahko pridobiš kakšnega mladega tekača za prihodnost. A po Petrini upokojitvi je to nehalo zanimati tudi Roglo, brez podpore okolja in sponzorjev pa je tekmo nemogoče izvesti. Nova priložnost se zdaj ponuja v Planici,« je iskren nekdanji tekač Robert Kerštajn, zdaj tudi šef tekme celinskega pokala, ki jo bo Planica gostila teden pred svetovno elito. »Slovenski tek je zdaj na pomembnem razpotju, menjajo se rodovi in če bi zadržali takšno tekmo v koledarju FIS, bi morda tudi panogi pomagali, da ohrani stik z najboljšimi. Sploh, ker imamo pri dekletih močan rod. Poleg tega je Planica veliko bolj dostopna kot v preteklosti Rogla ali Bohinjska dolina. A pri takšni prireditvi moramo iskati predvsem športne koristi, finančno se pač panoga od tega ne more okoristiti,« poudarja Kerštajn.

Po 16 letih si želijo na Krvavec

Še težje bi finančni motiv iskali tekmovalci v telemarku, ki so v primerjavi s tekači sploh pravi palčki, saj ima organizacija njihovih tekem za svetovni pokal 20- do 40-krat nižji proračun, pa tudi sicer gre za panogo, ki ne more računati na množičnost. Pa vendar jo peščica navdušencev vztrajno drži v mednarodnem koledarju, odkar so si mesto v njem priborili daljnega leta 1999. Vmes so se z Rogle preselili v Kranjsko Goro, nato na Koblo in nazadnje na Golte, kjer se bodo merili marca 2016. V prihodnje pa se obeta selitev na še peto slovensko prizorišče, Krvavec, če bodo s smučiščem v bližini prestolnice našli skupni jezik. »Pred 16 leti sem se moral močno boriti, da so nas umestili v koledar FIS, zdaj pa se ponašamo z največ zaporednih tekem med vsemi svetovnimi prizorišči,« pravi Urban Simčič, ki skrbi za spletne prenose tekem svetovnega pokala v telemarku, ki jih omogočajo domala z vseh prizorišč. »Logika, ki nas žene, da vztrajamo z organizacijami domačih tekem, je povsem altruistična. Finančno se nam to namreč ne izplača. A tisti, ki se vidijo v telemarku in ga spremljajo, si domačih tekem želijo, prek njih pa se nam oblikujejo tudi sodniki. Iz gruč prijateljev in navijačev, ki prihajajo na domače tekme, se vedno izlušči kakšen nov tekmovalec, bivši pa včasih pripeljejo tudi otroke. Seveda ne gre računati, da bomo s tem, ko tudi doma gostimo tekmo, prerasli v panogo, ki se ponaša z množičnostjo, a je pomembno, da jo imamo,« je prepričan Simčič, v tej zimi pa bosta v Sloveniji dve tekmi od 23, kolikor jih je v koledarju svetovnega pokala.

Ni bojazni, da bi ostali brez deskanja

Deskarji so tekmo svetovnega pokala v Slovenijo prvič pripeljali leta 2001, po treh sezonah v Mariboru so se nato preselili na Roglo, kjer se bodo 23. januarja najboljši pomerili na tekmi paralelnega veleslaloma. Iztok Kvas je bil tesno vpet v uvodno obdobje uveljavljanja slovenskega prizorišča v mednarodnem koledarju in je še vedno aktiven v odboru deskanja na snegu pri SZS, tudi on vztraja, da je za panogo in njeno (tudi finančno) preživetje domača tekma svetovnega pokala zelo pomembna. »Trudimo se uskladiti tudi glede kandidature za MSP, pripravili bomo tudi nekaj tekem nižje ravni, prvi evropski pokal že konec decembra. Eden glavnih razlogov, da ohranjamo mesto med elito, je tudi to, da našim najboljšim ponudimo priložnost domačega nastopa. Zadnja leta imajo velike uspehe in prav je, da jih privrženci lahko vidijo tudi v živo,« pravi Kvas, ki zatrjuje, da ima odbor za deskanje dolgoročno usmeritev in da nameravajo tekmo svetovnega pokala zadržati tudi v prihodnje. Zgolj zaradi gostovanja mednarodne karavane na pobočjih Rogle pa ne pričakuje skokovitega porasta mladih tekmovalcev. Tekma je namreč le del celovitega programa popularizacije, letos so denimo izvedli tudi tri akcije, na katerih je prek 300 otrok lahko preizkusilo deskanje, morda tudi kakšen bodoči zvezdnik. »Mi elito gostimo predvsem zato, ker smo ocenili, da zelo veliko prispeva k priljubljenosti panoge v Sloveniji, tako med navijači kot pokrovitelji. Ko v Sloveniji gostujejo najboljši, je drugačen tudi medijski odziv, poleg tega v tem vidijo korist tudi lokalni organizatorji, saj so s takšnim dogodkom še bolj prepoznavni. Če bi tekmo delali zaradi zaslužka, bi že prenehali,« dodaja Kvas.

Najbolj zagrizeni ljubitelji zimskih športov bodo imeli v tej zimi dovolj priložnosti za oglede svojih ljubljencev v živo, saj si bodo tekme svetovnega pokala po Sloveniji v enakomernem ritmu sledile od decembra do marca. Domala vse panoge SZS bodo gostile svetovno elito, za nekatere bo to po več desetletjih rutina, za druge poskus vrnitve v svetovni koledar, večina pa želi s tem svojim tekmovalcem omogočiti nastop pred domačimi navijači.

Najbolj zagrizeni ljubitelji zimskih športov bodo imeli v tej zimi dovolj priložnosti za oglede svojih ljubljencev v živo, saj si bodo tekme svetovnega pokala po Sloveniji v enakomernem ritmu sledile od decembra do marca. Domala vse panoge SZS bodo gostile svetovno elito, za nekatere bo to po več desetletjih rutina, za druge poskus vrnitve v svetovni koledar, večina pa želi s tem svojim tekmovalcem omogočiti nastop pred domačimi navijači.