Tiskane izdaje
Severin Freund in Peter Prevc sta v prejšnji sezoni svetovnega pokala uprizorila nepozaben finiš in z enakima dosežkoma skupaj »pritekla« v cilj. Na koncu sta bila na vrhu skupnega seštevka poravnana po točkah (1729:1729), kar se je zgodilo prvič v zgodovini smučarskih skokov. Ker pa je lahko zmagovalec le eden, je po »fotofinišu« tehtnico na Nemčevo stran nagnilo večje število zmag (9:3).
»Veliki kristalni globus je največ, kar je možno osvojiti v smučarskih skokih,« je Freund izdavil v prvih trenutkih zmagoslavja in pripomnil, da bi si ga enako zaslužil tudi Prevc, pri čemer vztraja še zdaj. »Oba sva imela odlično sezono. Resda sem zbral precej več prvih mest, toda Peter je bil vso zimo neverjetno stanoviten. Morda bi kazalo razmisliti o tem, da bi spremenili pravila in bi lahko bila tudi dva skupna zmagovalca,« je član kluba WSV DJK Rastbüchel za različne nemške medije pred dnevi samo ponovil, kar je pravzaprav predlagal že ob koncu prejšnje zime po razburljivem finalu v Planici.
Potem ko je pred osvojitvijo velikega kristalnega globusa dolgo govoril, da bi z njim izpolnil cilj kariere, je hitro našel nov izziv. »Manjka mi še ena lovorika, namreč skupna zmaga na novoletni turneji. Z njo bi zagotovo osrečil precej ljudi v domovini, seveda tudi sebe,« je Freund omenil pred odhodom v Klingenthal, kjer se bo s kvalifikacijami v petek začela nova sezona svetovnega pokala. Ker v prihajajoči zimi ne bo olimpijskih iger niti svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, bo tradicionalno tekmovanje štirih skakalnic v Nemčiji in Avstriji, že 64. po vrsti, še toliko bolj v središču pozornosti.
Zmagi na turneji pripisuje podobno težo kot zlatu na OI
»Turneja ima svoje zakonitosti in vedno znova spiše prav posebno zgodbo. Srčno upam, da bom tudi sam postal eden od njenih junakov, na tem sem trdo delal vse doslej in nadejam se, da bom tudi na njej dočakal svoj veliki trenutek. Toda zavedam se, da nisem edini, ki si goreče želi zmagati na tem tekmovanju. Takšnih, ki jim to še ni uspelo, je ogromno in komaj čakajo, da se jim bo odprlo ob pravem času,« je 27-letniku iz Waldkirchna na skrajnem jugovzhodu Nemčije popolnoma jasno, da podobno kot on razmišljajo tudi mnogi drugi skakalci.
Skupni zmagi na novoletni turneji je – zanimivo – pripisal skorajda enako težo kot posamičnemu naslovu olimpijskega prvaka, ki ga sicer (še) nima. Z največje športne prireditve sploh še nima kolajne med posamezniki, zato pa se je skupaj z Marinusom Krausom, Andreasom Wankom in Andreasom Wellingerjem na lanskih olimpijskih igrah v Sočiju veselil zlate lovorike na moštveni tekmi. »Bilo bi zelo, zelo lepo, če bi mi uspelo na prvem vrhuncu sezone. Vendar pa se nobenega uspeha ne da 'sprogramirati' vnaprej. V našem športu je enostavno preveč dejavnikov, na katere skakalci preprosto nimamo vpliva. Lahko damo vse od sebe, pa kljub temu nikoli ne moremo z gotovostjo vedeti, da bo to dovolj za skok na vrh,« je razložil.
Zato pa je kot beli dan jasno, da se moraš že na uvodni preizkušnji turneje v Oberstdorfu prebiti v ospredje, če želiš računati na končni uspeh. Zaradi tega bi rad Freund že v Klingenthalu konec tega tedna postavil trdne temelje, na katerih bi potem gradil naprej. Lani mu namreč na prvih tekmah še ni šlo po načrtih, v areni Vogtland, kjer je krstno zmago v svetovnem pokalu slavil Čeh Roman Koudelka, se je moral, denimo, sprijazniti komaj s 16. mestom. Nemški zvezdnik je »eksplodiral« šele v drugem delu sezone, v katerem je kot po tekočem traku nizal zmage in z njimi slednjič dvoboj za veliki kristalni globus odločil sebi v prid.
Pričakuje novo hudo bitko za veliki kristalni globus
Ob tem je pojasnil, da se skupna zmaga razvija skozi vso zimo. »Če bi me v začetku januarja v Bischofshofnu vprašali, ali še verjamem v končni podvig, bi verjetno odvrnil, da ne. Šele po dveh tretjinah sezone si lahko rečeš: 'V redu, zdaj sem tudi sam med tistimi, ki se borijo za globus.' In ko si enkrat tako daleč, ni več vdaje. Potem ti ne preostane nič drugega, kot da se pač boriš do konca,« je v smehu razkril skrivnost svojega uspeha. Prepričan je, da bo tudi v prihajajoči zimi huda bitka za rumeno majico, kandidatov zanjo je po njegovem znova kar nekaj, med najhujšimi tekmeci pa je posebej izpostavil Prevca in Avstrijca Stefana Krafta.
V pripravah za sezono 2015/16 ni veliko spreminjal; takoj po dopustu, ki ga je aprila skupaj s prijateljico Caren preživel na Tajskem, je zavihal rokave in začel vaditi s polno paro. »Edina novost na treningu je bila ta, da smo prve skoke opravili z otroškimi smučmi in brez tekmovalnih dresov,« je zaupal 185 centimetrov visoki in 67 kilogramov težki Bavarec, ki je konec oktobra prejel priznanje za najboljšega športnika Nemške smučarske zveze (DSV) v prejšnji zimi. Nekaj dni predtem je glavno nagrado pobral tudi na »poletnem« državnem prvenstvu v Garmisch-Partenkirchnu, kjer je prepričljivo opravil s konkurenco, saj je drugouvrščenega Wellingerja ugnal za skoraj trideset točk. Na ta način si je seveda pred štartom v Klingenthalu še dodatno okrepil samozavest.
»Dobro je bilo, da smo imeli v zdajšnjem vsesplošnem pomanjkanju snega prvenstvo že na ledeni smučini,« je ocenil Freund, ki si je ob novoletni turneji na svojem koledarju posebej označil tudi 14.–17. januar, ko bo na Kulmu svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Na tamkajšnji letalnici bo namreč branil zlato lovoriko iz Harrachova '14, vendar pa svojim navijačem ne more obljubiti ponovitve uspeha. »Skoki in poleti so zelo zapleten šport. Veliko skakalcev nas je – kar zadeva telesne sposobnosti – približno na enaki ravni. Ni nujno, da bo zmagal tisti, ki je najbolje pripravljen in najmočnejši, pogosto je najboljši tisti, pri katerem pač glava in telo v danem trenutku najbolje (so)delujeta in se najbolj približa skrajni meji dovoljenega,« je še dejal tretji nemški skupni zmagovalec svetovnega pokala po Jensu Weißflogu (1983/84) in Martinu Schmittu (1998/99 in 1999/2000).
