Ni dobro, če vseskozi letijo med oblaki

Smučarska skakalca Jernej Damjan in Robert Kranjec začenjata sezono z različnih izhodišč.

Objavljeno
20. november 2014 03.20
Slovenija.Kokrica.14.06.2011 Jernej Damjan in Robert Kranjec na tiskovni konferenci A reprezentance v smucarskih skokih.Foto:Matej Druznik/DELO
Miha Šimnovec, šport
Miha Šimnovec, šport
Ljubljana – Jernej Damjan in Robert Kranjec, najizkušenejša slovenska reprezentanta v smučarskih skokih, bosta poolimpijsko sezono svetovnega pokala 2014/15 začela z različnih izhodišč. Za 31-letnim Ljubljančanom je namreč sijajno poletje, ki ga je kronal s skupno zmago v veliki nagradi FIS, za dve leti starejšega Kranjčana pa bi bilo lahko to tudi boljše.

A v jutrišnje kvalifikacije v Klingenthalu (18.00) se bosta oba – tako kot tudi preostalih pet naših skakalcev Jaka Hvala, Anže Lanišek, Matjaž Pungertar, Jurij Tepeš in tudi Peter Prevc, čeprav je že uvrščen na nedeljsko posamično tekmo (11.30) – podala z ničle.

»Ohranjam raven iz poletja, so pa v skokih določena nihanja, tako da vsi niso optimalni, kar je po svoje v redu. Sem ter tja je treba stopiti tudi na realna tla, saj ne smemo vseskozi leteti med oblaki,« je Damjan povedal v smehu in dodal, da si želi predvsem normalno začeti sezono – preskočiti kvalifikacije in se uvrstiti v moštvo za sobotno ekipno preizkušnjo (16.00).

»Smučarski skoki so šport, pri katerem igra glava zelo pomembno vlogo. Če bi bil kdo psihično tako močan, da bi zmeraj natančno vedel, kaj mora storiti, bi lahko tudi nepripravljen skakal odlično. Zato je treba, četudi pri kakšnih stvareh nisi stoodstoten, verjeti vanje, kajti v nasprotnem primeru sploh nima smisla iti na tekmo,« je razmišljal skakalec ihanskega Sama, ki se je proti Klingenthalu že zaradi lovorike za skupno zmago v veliki nagradi FIS, ki jo je prav tam v začetku oktobra dvignil kot prvi Slovenec, davi odpravil z dobrim občutkom.

»A po drugi strani sem tam doživel že vse mogoče, lani me je skoraj odpihnilo, pred mesecem in pol pa se je zame razpletlo zelo dobro, upam, da se bo tudi tokrat. Rad bi, da bi čim prej ujel tekmovalni ritem in 'zadihal',« si je zaželel Damjan in kot enega od ciljev izpostavil izboljšavo skupnega 13. mesta iz prejšnje zime.

V primeru, da bi seveda vse potekalo normalno. »Če bi si, denimo, po dobrem začetku zvil gleženj in bi moral izpustiti pet tekem, pa bi potem na nordijskem SP v Falunu osvojil kolajno na posamični tekmi, bi svojo sezono ocenil za najuspešnejšo doslej, četudi bi v točkovanju zaostal za 13. mestom.«

Kljub številnim izkušnjam je pred prvo tekmo še vedno živčen. »Nekakšna napetost je vselej navzoča. Imamo pač premalo tekem, da bi se jih lahko navadil,« je še dejal Ljubljančan in besedo prepustil Kranjcu, ki se čudi samemu sebi, kako zelo je miren. »Ne vem, ali je to dobro ali ne. Moji zadnji skoki namreč niso bili vav, imam pa kljub temu dobre občutke, ker ni nihanj. Lani in predlani sem bil v tem obdobju veliko bolj živčen,« je priznal »leteči Kranjčan«, ki je veliko nagrado FIS končal šele na 39. mestu, kar je pripisal težkim treningom, zaradi katerih je izgubil občutke. Poleg tega se je prilagajal na novi, malce višji počep, h kateremu mu je svetoval trener Jani Grilc.

Na vprašanje, kaj pričakuje od štarta v areni Vogtland, je odgovoril, da bi bil nezadovoljen, če se ne bi uvrstil na tekmo. »Predvsem bi rad dobro odskakal tehnično, o rezultatu pa težko govorim, ker ne vem, kako so v tem trenutku močni v drugih ekipah. Za nameček razplet v Klingenthalu pogosto kroji spremenljiv veter, zato se je treba včasih sprijazniti tudi s 25. mestom,« je omenil Kranjec, ki bo še naprej skakal s Fischerjevimi smučmi, potem ko je dolgo tehtal med njihovimi in Elanovimi. »Menim, da sem se odločil pravilno, saj so me pri Elanu motile določene malenkosti,« je še zaupal slovenski rekorder, ki si želi, da bi stopnjeval svojo pripravljenost in prvi preizkušnji v poletih (10. in 11. januarja na prenovljenem Kulmu) pričakal v kar najboljši formi.