Tiskane izdaje
Ljubljana – Trener Peter Pen je pred enim letom, ko je prevzel moško ekipo za hitre discipline, določil cilja sezone: uvrstitev med 10 na svetovnem prvenstvu v ZDA in dva tekmovalca na finalu zime v Franciji. Prvega je obkljukal, drugi je ostal na papirju. Najizkušenejša Andrej Šporn in Rok Perko v sezoni nista vknjižila točk. Velik napredek pa sta pokazala Klemen Kosi in Boštjan Kline.
Mariborčana Kosi in Kline, člana novega rodu, sta prikazala najuspešnejšo sezono v karieri. Kline, ki se je vrnil po poškodbi, je v vseh šestih smukaških nastopih vknjižil točke. Dosegel je uvrstitvi kariere v obeh hitrih disciplinah: v Santa Caterini je bil v smuku 13., v superveleslalomu v Kvitfjellu 20. Kosiju je po težavah v minuli sezoni uspel preboj v obeh hitrih disciplinah. Osvojil je svoje prve točke v smuku (14. mesto, Kitzbühel) in superveleslalomu (22. mesto, Val Gardena), piko na i pa postavil na SP v Beaver Creeku z 10. mestom v superveleslalomu.
Kosi pridobil 5 do 8 kg
»Boštjan je med sezono štartal s številko 50 oziroma še višjo. Da bi osvojil eno točko, se je moral v slabših razmerah, ki so značilne za visoke številke, močno potruditi. Je izjemno marljiv, sposoben in kakovosten tekmovalec. Zelo dobro se pripravi na tekmo. Zanimivo je, da najboljše predstave pokaže, ko gre zares, ne na treningih, kar ni prav tipično za slovenske smučarje,« je trener Pen pohvalil Klineta. Z enakim zadovoljstvom je govoril o Kosiju: »Od prvega treninga je vlagal maksimum pri kondicijski vadbi, pridobil je 5 do 8 kg. Razvija se v izrazitega superveleslalomista, ima pa težave v smukih, kot so Val Gardena, Lake Louise, Kvitfjell. Nekaj rezerv ima še pri opremi; nismo ji posvečali veliko pozornosti, vzeli smo tisto, kar smo dobili. Je pa tekmovalec, ki potrebuje malo drugačen pristop kot drugi. A to drugačnost podpiram. Alpsko smučanje je namreč hribovski šport, v katerem delujejo specifični značaji. Je deloven fant, sposoben poseči še višje. Takega, kot je prikazan v medijih, ne poznam. Morda se malo poigrava ali pa je kaj pobral od Filipa Flisarja. Je sicer bolj umirjen, zadržan in študiozen,« je svojega varovanca, ki se v javnih nastopih rad šali, opisoval Pen.
Kosi je prepričan, da mu je pri napredku pomagal zastavljeni program nove trenerske ekipe. Dobil je vtis, da ga drugače gledajo tudi pri Atomicu, pri katerem sodeluje z novim serviserjem. »Pomembni so oprema, kondicija, smučarska forma, psiha, počutje in zdravstveno stanje. V prejšnji sezoni marsikaj od tega ni 'štimalo', v tej pa se je vse sestavilo. Nekaj pa je dodala tudi sreča, saj smo tekmeci toliko izenačeni, da znanje težko naredi veliko razliko med nami. V zgoščeni konkurenci pretehta sreča. Zanjo sem hvaležen višjim silam,« je dejal 23-letnik, ki največ analizira avstrijskega asa Hannesa Reichelta. Na ogledu prog svetovnega prvaka v superveleslalomu rad tudi kaj povpraša. »Nič ne bi imel proti, če bi bil Reichelt,« je še dejal.
Kaj pa v tej sezoni pogreša pri delu v ekipi? »Dosti razmišljamo o stvareh, s katerimi se v drugih ekipah ne obremenjujejo. Za primer: njim je samoumevno, da imajo ob sebi fizioterapevta. Mi ga nimamo, a se – jasno – znajdemo, prosimo za pomoč pri Banku ali Kosteliću. Vendar takšna vprašanja podzavestno ovirajo športnika. Vsekakor pa v tem ne smemo iskati izgovorov. Zase vem, da moram še veliko pokazati,« je zrelo razpredal sogovornik.
S pivom do informacij
Trener Pen je prepričan, da bi Kosi, ki se dokazuje v hitrih disciplinah in kombinaciji, lahko bil konkurenčen tudi veleslalomski trideseterici, če bi imel ustrezno opremo. »Ima drugačno kot veleslalomisti v svetovnem pokalu. Nimam namreč človeka, ki bi lahko dobil informacije pri Atomicu, v katero smer gre. Pri smuku je drugače, ker poznam serviserja. Nesem jim kakšno pivo ali žganje in tako pridobim podatke,« je Pen opisal, kako poteka sodelovanje.
Kosi se bo z veleslalomom bolj ukvarjal zdaj, po končani sezoni, ko bo s hitrih disciplin preklopil na piljenje tehničnih. »Super bi bilo, če bi lahko vse discipline treniral enako. A težko je biti vsestranski smučar, povrhu vsega pa še dosegati dobre rezultate. Moja tiha želja je trem dodati še kakšno disciplino. Vendar za to potrebujem dodatno podporo, ki pa je nimamo, zato o tem niti ne razmišljam,« je povedal Mariborčan. Do pomladi ga čaka nabiranje točk na tekmah nižje ravni. »Poskušal bom izboljšati tehniko in štartno številko. Dokler ne bo zmanjkalo snega, bomo izkoriščali razmere,« je poudaril, da ima po dokazovanjih v svetovnem pokalu še dovolj volje in zagona.
Rezerve v smučarski kondiciji
Enako velja za Klineta, ki si želi, da bi se na Smučarski zvezi Slovenije (SZS) čim prej predramili in sestavili ekipe za prihodnjo sezono. Želi si nadaljevati delo s Penovim štabom. »V tej sezoni nisem imel posebnih pričakovanj, saj sem se vračal po poškodbi. Želel sem si vrnitve v tekmovalni ritem, potem pa počasi napadati in doseči raven pred poškodbo, predvsem s tehničnega gledišča. Vesel sem, da mi je uspelo več, kot sem si mislil, da po daljši odsotnosti zmorem,« je rezultate ocenjeval Kline, zadovoljen, ker je koleno brez težav zdržalo napore.
Kaj bi rad v prihodnje še izboljšal? »V Wengnu in Saalbachu sem do zadnjega vmesnega časa ostal v stiku z dvajseterico, v spodnjem delu proge pa me je zmanjkalo. V smučarski kondiciji imam namreč še veliko rezerv. Po poškodbi sem premalo smučal, za kar sem odgovoren sam,« je povedal dvakratni mladinski svetovni prvak. Letos bo drugače, saj naj bi se Penova ekipa po končanih tekmah nižje ravni odpravila v prihodnjem mesecu še na zadnje 10-dnevne priprave.
Medtem ko slovenski smučarji že nabirajo snežno kilometrino za novo zimo, se njihovi tekmeci v svetovnem pokalu merijo na finalu sezone v Meribelu. Ekipa za hitre discipline drugo zimo zapored nima predstavnika na zadnjem dejanju tekmovalne zime. Bo pa tam dragocene izkušnje za prihodnost nabiral 20-letni Miha Hrobat. Vstopnico si je zagotovil kot mladinski svetovni prvak v superveleslalomu. Tekmoval bo jutri. Zanj bo to premierni nastop v svetovnem pokalu.
