Niko postavile ob cesto, se sprostile in skočile

Ženski skoki: pred začetkom svetovnega pokala na Ljubnem Vtičeva najdaljša na treningu, Rogljevi zmaga v kvalifikacijah.

Objavljeno
13. februar 2016 00.06
Tanja Volarič
Tanja Volarič

Ljubno – Potem ko so Ljubenci v zadnjih dneh želi dvomljive poglede ob optimistični napovedi, da bodo ob pripravi letošnjih tekem za svetovni pokal zagotovo dobili boj z naravo, so si včeraj, ko so pod streho spravili uvodni preizkus skakalnice in nato še kvalifikacije, z velikim olajšanjem otrli znoj s čela. Zmaga Špele Rogelj v kvalifikacijah in najdaljša daljava treninga Maje Vtič sta bili le pika na i.

Ogromne napore, ki so jih v zadnjem mesecu vložili v to, da bi zagotovili regularne razmere za 13. preizkušnjo sezone, jim je na koncu poplačalo tudi vreme, ki jim je prek noči prineslo svežo pošiljko snega, tako da so morali skakalnico najprej celo očistiti. A kaj bi podarjenemu konju gledali v zobe, le trening se je zato začel z enourno zamudo, kar so Slovenke pospremile s sproščeno šaljivostjo, katere »žrtev« je bila dan prej tudi debitantka Nika Križnar, ki so jo ob rob ceste postavile z velikim plakatom, na katerega so zapisale navodilo »Potrobi za srečo! Nika prvič na svetovnem pokalu.« Komaj 15-letna najstnica iz Poljanske doline je dokazala, da je iz pravega testa, z nasmeškom je opravila nalogo, pa tudi včerajšnji kvalifikacijski skok na prenovljeni skakalnici (84,5 m/11.) in požela pohvale stanovskih kolegic, ki ji že dneve obljubljajo in nudijo podporo ter nasvete, kako se najbolje znajti in otresti treme ob prehodu med elito.

Za zdaj pač še s spoštovanjem gleda sotrpinke, pri katerih to sezono prednjači Maja Vtič, ki je tudi včeraj pokazala, na kakšen način si je doslej zagotovila visoko 3. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Mirnčanka se je na treningu namreč prepričljivo odrinila do najdaljše daljave preizkusa (90 m), po dveh skokih pa se je odločila, da sreče in telesa ne bo več izzivala in se je pridružila peščici tistih najboljših, ki so izpustile sicer zanje neobvezen kvalifikacijski nastop. Zanimivo, med njimi ni bilo Sare Takanaši, »japonske kamikaze«, ki je v tej zimi vknjižila že enajst uspehov, le enkrat je bila druga, v Nižnem Tagilu jo je prehitela olimpijska podprvakinja Daniela Iraschko Stolz. Japonka je včeraj v kvalifikacijah skočila zanjo solidno (89,5 m), le malenkost več od najboljše Slovenke Špele Rogelj (89), ki je dobila boljše ocene in si s tem prislužila tudi prvo mesto.

»Po dveh skokih lahko rečem, da je prenovljena skakalnica malenkost večja od prejšnje, a še vedno zelo veliko zahteva pri naletu. Bomo videli, kako bo to videti na tekmi. Omogoča še daljše skoke, a bomo morale biti za to zelo zbrane. Napake bodo namreč pomenile hitre zdrse navzdol po lestvici in bodo takoj odnesle nekaj želenih metrov,« je po nastopu ugotavljala Vtičeva, prva Slovenka zime in edina od šestih domačih skakalk, ki si je lahko privoščila, da je izpustila kvalifikacije. A dodaten skok je bil za marsikatero na napravi, na kateri pred tem niso mogle trenirati, zelo dobrodošel, z izbirnim sitom so vse tudi opravile brez težav, ob najboljši Rogljevi in enajsti Križnarjevi pa je bila Urša Bogataj osma (83 m), Katja Požun 14. (81 m), Eva Logar 17 (81,5 m).

»Na mizi sem se sicer kar precej lovila, ni tako lahko, kot je videti na prvi pogled. A za zdaj se z izzivom dobro soočam in upam, da se bom do tekme s skakalnico povsem spoprijateljila. Ne glede na to, da so bili skoki že kar dolgi, pa vseeno imam še nekaj rezerve,« je po dobrem uvodnem dnevu priznala Rogljeva, za zdaj še vedno edina Slovenka z zmago iz svetovnega pokala – decembra 2014 v Lillehammerju –, ki po poletnih težavah z zdravjem to zimo še ni ujela forme iz prejšnje, v kateri je štirikrat stopila na zmagovalni oder. Srčno se nadeja, da se ji bo odprlo prav na domačem prizorišču, potem ko se ji je ta cilj iz rok izmuznil že lani, ko so jo pod skakalnico spodbujali tudi številni njeni navijači.