Tiskane izdaje
Ljubljana – »Jaz nimam meja. Hočem imeti samo eno pot, pot, ki se vzpenja, se nikoli ne ustavi in zaključi. Ves čas je treba biti zbran in osredotočen. Če veš, kako si do tega prišel in hočeš raven vzdrževati, pa je to vse prej kot enostavno,« je o svojih mejah razmišljal svetovni prvak v poletih Peter Prevc. Včeraj je sedmi sili pokazal zlati lesk kolajne s Kulma.
Torto, s katero so ga počastili pri sponzorju, Zavarovalnici Triglav, je razrezal v družbi brata Domna, sotekmovalcev Jurija Tepeša in Anžeta Laniška ter trenerja Gorana Janusa. S šefom ekipe sta ustvarila dober odnos. Navsezadnje to kemijo potrjujejo tudi rezultati.
Gospod Janus, s Petrom delate že dolga leta. V čem je 23-letnik iz Dolenje vasi drugačen od drugih? Kje so njegove meje?
Od njih se razlikuje po rezultatih v zadnjih petih letih. Peter je konstanten skakalec. Popravil se je na motorični in na tehnični ravni, vse elemente je skozi čas lepo gradil in stopnjeval. To nadgrajevanje se lepo vidi v rezultatih preteklih sezon: najprej se je vrtel okrog 20. mesta, pa potem okrog desetega in četrtega, dolgo časa se je zadrževal okrog drugega, v tej sezoni pa je dosegel raven, na kateri zmaguje. Takšnega napredka smo seveda zelo veseli.
Razvoj, ki ga opisujete, je bil zelo zdrav, postopen.
Res je, pri Petru se ni nič dogajalo na hitro. Tudi v zgodnjih mladostniških letih – pa čeprav je še mlad tekmovalec – je zelo nihal, ampak v teh petih letih, o katerih sem govoril, lepo raste kot športnik in tudi kot osebnost. Imeti takega tekmovalca v ekipi je zares super. Poleg njega pa ne smemo pozabiti še na ostale diamante v moštvu, ki jih je treba izbrusiti. Za smučarske skoke so izjemno pomembni pravi občutki in če jih nimaš, se pojavijo nihanja. Vesel sem, da Peter te občutke ima in da lepo napreduje po svoji poti.
Kakšen je njegov pristop, ko analizirate skoke, napake, rezultate? Je natančen, hoče podrobne razlage, želi na vsak način poiskati odgovore?
Ponavadi se v začetku poletne sezone usedemo, gremo čez celoten tekmovalni koledar, pogovorimo se kaj, kako in zakaj, razčlenimo pomanjkljivosti minule zime, konkretno zadnje, v kateri sta bila s Severinom Freundom izenačena v svetovnem pokalu, odgovarjamo na vprašanja, zakaj so se na tekmah pojavljala nihanja od zmage do 16. mesta v enem koncu tedna. Največ smo govorili o položaju – in to smo izboljšali. Pri Elanu pa so poskrbeli za odličen komplet smuči za to sezono. Vsi kamenčki so se tako sestavili.
V čem je Peter tehnično superioren v primerjavi s tekmeci?
Tehnično se je izboljšal v eksplozivnosti. To je tisto, kar mu da ogromno hitrosti za čim večje daljave. Če pogledam k tekmecem, pa me navdušujejo Norvežani, tehnično lepo skačejo. Tudi zato bomo morali vsak tekmovalni konec tedna in vsak mesec – vse do planiškega finala – graditi zgodbo, biti pazljivi in nabirati točke.
Je mogoče Petra tehnično tudi posnemati? Verjetno ga konkurenca tudi s tega gledišča podrobno proučuje?
Mislim, da se ga posnemati ne da. Resda imajo trenerji kamere, lahko gledaš in se trudiš posnemati, ampak vsak tekmovalec je svoj individuum. Kar velja tudi za naše fante v ekipi. Vsak tekmovalec zahteva drugačen pristop, ni monologov, so dialogi. In podobno je tudi pri tehniki – vsak ima svojo, prinešeno iz mladosti, ki jo je treba izbrusiti. Veliko pa je mogoče narediti na morfologiji.
Ko ga opazujemo na zmagovalnem valu, ki ga je ujel, se zdi, da je osvajati vrhove preprosto. Kako se odzvati, ko se bodo pojavila nihanja? Koliko časa se še lahko obdrži na takšni izjemni ravni?
Vprašanje namiguje, da je treba Petra zavret. Tega ne bomo storili. Delali bomo na tem, da ohrani stabilnost. Prišle bodo tudi preizkušnje, ko ne bo stal na stopničkah, a nič ne de. V tekmovalnem pogonu smo od sredine novembra in bomo do konca marca, vmes je bilo in bo še ogromno dogajanja. Menim, da gremo lepo počasi po pravi poti.
Kako pa se sicer odziva Peter, kadar mu ne steče, kot si želi?
Vedno stremi k popolnosti, išče, kaj bi lahko naredil še bolje, kaj popravil. Menim, da je ves strokovni štab lepo vklopljen v zgodbo, ne samo za Petra, tudi za druge.
Bi ga označili za perfekcionista?
Glede na to, da je na SP na Kulmu pristal pri 244 m in želel v telemark, mislim da to drži.
Kakšna osebnost pa se skriva za najboljšim letalcem na svetu?
Je zelo realen. Čeprav zmaguje, je ostal enak, kot je bil prej. Lepo je delati z njim. Ničesar zvezdniškega nima. Če se kaj takega pojavi, pa se pogovorimo in gremo naprej.
