Novak in Prezelj med dobitniki zlatega cepina

Slovenska alpinista Urban Novak in Marko Prezelj bosta prihodnji mesec za svoje dosežke nagrajena z zlatim cepinom.

Objavljeno
23. marec 2016 11.10
M. Ž., STA
M. Ž., STA
Ljubljana - Med letošnjimi prejemniki zlatega cepina, najvišjega priznanja za alpinistične dosežke na svetu, sta tudi Urban Novak in Marko Prezelj, ki sta skupaj s Haydnom Kennedyjem in Manujem Pellissierjem oktobra lani preplezala prvenstveno smer na impozantno, 6173 metrov visoko goro Cerro Kištvar v Indiji, so danes sporočili iz Planinske zveze Slovenije.

To je že sedmi zlati cepin za Slovenijo v 24-letni zgodovini podeljevanja nagrade za najvidnejši alpinistični vzpon. Mednarodna komisija bo aprila nagradila še dva vzpona v nepalski Himalaji in enega v Patagoniji. Nagrado za življenjsko delo v alpinizmu letos prejme Poljak Voytek Kurtyka.

Štiridnevni vzpon v vzhodni steni, preplezano smer z zahtevnostno ED+ so poimenovali z imenom Light before wisdom, je prepričal tudi ocenjevalce pri domači Planinski zvezi Slovenije, ki je Novaka in Prezlja januarja letos imenovala za najuspešnejša slovenska alpinista leta 2015.

Prezlju že četrti zlati cepin

Prezelj bo postal prvi alpinist na svetu, ki bo zlati cepin prejel že četrtič. S sploh prvim podeljenim zlatim cepinom je strokovna javnost leta 1992 nagradila Prezlja in Andreja Štremflja za vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) leto prej, leta 2007 je zlati cepin Prezelj prejel skupaj z Borisom Lorenčičem za novo smer v stebru Čomolharija (7326 m) leta 2006 ter lani z Alešem Česnom in Luko Lindičem za prvenstveni vzpon na Hagshu (6657 m) leta 2014.

Na razširjenem seznamu 52 vzponov za zlati cepin 2016 so bili poleg Cerro Kištvarja še štirje prvenstveni vzponi slovenskih alpinistov: na Chugimago (6258 m) Luke Stražarja in Mateja Mučiča v Nepalu, Ri Pok Te (6210 m) Anastasije Davidove in Matica Jošta v Indiji, Pik Panfilovski Division Mihe Hauptmana in Uroša Stanonika ter Pik Carnovsky Anžeta Jeršeta, Mihe Hauptmana in Uroša Stanonika v Kirgiziji.

Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 24 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar sedemkrat. Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu.

Leta 2007 je zlati cepin po mnenju občinstva prejel Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič.

Že 24. podelitev zlatih cepinov bo od 14. do 17. aprila v francoskem kraju La Grave.