Ob napaki bi imel Mastnak slabo vest

Rogla – Naj bo sezona siva in povprečna, reprezentanca pa zdesetkana, slovenski deskarji na tekmi za svetovni pokal pred domačimi gledalci pač ne znajo razočarati. Brez Žana Koširja, ki je bil tudi med gledalci zelo dobre volje, je bila sicer rezultatska lestvica postavljena niže, toda dva domača aduta v četrtfinalu je navsezadnje najboljši dosežek v tej sezoni.

Ne najboljša popotnica pred paralelnim veleslalomom na Jasi ni pretirano razredčila občinstva, med katerim smo seveda pogrešali vedno glasne in razposajene Tržičane, prireditelji so pripravili odlično snežno podlago, ki je omogočala enakovredne in tesne boje, ko sta svoje dodala še Rok Marguč in Tim Mastnak, je deskarski praznik na Rogli spet odlično uspel. Resda deskarja, ki sta na tem pohorskem smučišču gotovo preživela največ časa med vsemi na štartu, znova v kvalifikacijah nista bila dovolj prepričljiva, da bi lahko v izločilnih bojih izbirala progo, mlajši od njiju je šestnajsterico ujel za las, a nič za to. Oba sta se na rdeči, počasnejši progi znašla odlično in oba napredovala v četrtfinale. Mastnak je celo izločil najhitrejšega v kvalifikacijah, Švicarja Nevina Galmarinija, mu »pokazal, kdo je šef na Rogli«, in se samozavestno tolkel po prsih, ko so ponoreli njegovi navijači. Margučev nasprotnik je bil Italijan Maurizio Bormolini, ki je Celjanu delo nekoliko olajšal z napako. S prebojem v četrtfinale sta oba tako že lahko dodala kljukico za še en izpolnjen cilj, in ko sta ravno dobila krila, sta ju že na naslednji stopnji ustavila ruska tekmovalca. Eden od krvnikov je bil tudi stari Koširjev znanec, Andrej Soboljev, ki je nazadnje končal na najvišji stopnički.

»Malo je vseeno grenkega priokusa, v osmini finala sem zgornji del proge res odlično izpeljal, zdaj pa mi to ni uspelo. Vseeno sem dobil neko novo samozavest že v kvalifikacijah, vedel sem, da lahko, da sem spet sposoben,« si je Marguč po zadnji neuspešni tekmi tudi oddahnil in se razveselil najboljšega rezultata v sezoni, s katerim je tudi ohranil svojo tradicijo na Rogli – doslej je bil vselej v najboljši deseterici. Tudi pet let mlajši someščan do sedaj na domačih tekmah ni razočaral. Množica njegovih navijačev, ki so bili tokrat najštevilnejši, mu tega preprosto ni dovolila. »Ne smeš narediti napake, saj bi potem imel slabo vest. Pritisk je kar velik, a mi ga je uspelo obvladati in prikazal sem svoje najboljše nastope,« je dejal, žal mu je bilo le slabega drugega kvalifikacijskega nastopa, toda k sreči so bile stotinke na njegovi strani. Na koncu je cilj izpolnjen, čeprav si je potiho želel še više. »Malenkosti odločajo, jaz pa sem naredil manjšo napako na zadnji strmini. Dva nastopa sta bila na visoki ravni, dva pa slabša, a imel sem srečo in iztržil, kar se je dalo.«

Z zanimanjem je rojaka v cilju pospremil tudi najboljši deskar prejšnje zime Žan Košir. Poškodovan in dolgo v dilemi, kaj bo storil s to sezono, ni bil prav nič na trnih, ker ne tekmuje. Ko je sprejel to odločitev, se je pravzaprav razbremenil in že načrtoval, da se bo prihodnje leto morda spet vrnil na Jaso.