Tiskane izdaje
Ruhpolding – K slovenskemu biatlonskemu taboru se je nasmeh vrnil že ob prihodu na Bavarsko iz megle Oberhofa. Na nemškem jugu je namreč karavano pozdravilo sonce, zdravstveno stanje udarnih adutov naše reprezentance se je izboljšalo, povrhu pa je včeraj slovenska moška štafeta v boju s 24 tekmicami dosegla lepo 7. mesto.
Prve zmage v sezoni se je veselilo norveško moštvo, več kot 12.000 glasnih obiskovalcev je kajpak najbolj zaploskalo drugouvrščeni domači vrsti, da pa res ne bi bilo nikakršnega presenečenja na stopničkah, je delež primaknila še ruska izbrana četverica. Ta je bila vedno v tej sezoni na odru, pred enim letom je v svojem Sočiju osvojila naslov najboljše na OI, skupaj z Norveško in Nemčijo že dolga leta predstavlja udarno trojico svetovnega biatlona.
Slovenija preprosto nima niti kadrovskih niti denarnih zmožnosti niti tradicije, da bi se povsem enakovredno kosala z omenjenim trojčkom velesil, še tista druga moštva, ki so bila včeraj pred Jakovom Fakom in sotekmovalci – francosko, avstrijsko in češko –, pa realno v zadnjem desetletju uživajo višji ugled in ohranjajo širšo izbiro kandidatov za vrh. Tako pa se je naša prenovljena štafeta, tokrat z Rokom Tršanom, novincem pri biatlonski reprezentanci v tej sezoni, nadvse spodobno udarila s konkurenco in jo še na polovici tekme presenetila s 1. mestom.
Dotlej sta pač Klemen Bauer in Jakov Fak imenitno opravila nalogi, na prizorišču je predvsem odmeval Fakov dosežek z bliskovitim tekom in streljanjem brez zgrešene tarče. Očitno je ohranil izjemno prijateljstvo s prizoriščem, kjer je pred tremi leti stal na najvišji stopnički svetovnega prvenstva. Poleg olimpijske kolajne iz Vancouvra, takrat še pod hrvaško zastavo, je ruhpoldinški naslov na 20-kilometrski tekmi zanj največji uspeh, obenem gre tudi za edino zlato kolajno slovenskega biatlona doslej na SP.
»Pa če pomislite, da nismo bili daleč od še ene zmage,« se je seveda vodilni slovenski adut spomnil tudi tekme mešanih štafet s tistega prvenstva, ko je bila Slovenija ob prihodu v cilj celo zmagovalka, a ji je po uradnih izidih in norveški zmagi pripadlo 2. mesto, kar je med poznavalci odmevalo bolj senzacionalno kot pa Fakova lovorika.
Na Ruhpolding 2012 so ostali spomini, a sedanjost razkriva, da letošnji slovenski premieri na Bavarskem pripada lepa ocena. Novinec Tršan je namreč zelo spodobno opravil svoj delež, obdržal krepko prednost pred tekmeci od 8. mesta navzdol, zato niti Maričeva kazenska kroga – edina črna pika včerajšnje bere naše štafete – nista pokvarila končnega razpleta. »Tem 'norcem' v zadnji predaji nisem več kos,« je zadihano ugotavljal 39-letni Janez Marič in se oziral k tekmovalcem iz smetane svetovnega biatlona: Martinu Fourcadu, Antonu Šipulinu, Emilu Hegleju Svendsnu …
Podvomil je celo o svoji regeneraciji do jutrišnjega šprinta, nakar je strah odganjal Uroš Velepec. »Ah, seveda si boš oddahnil in se normalno pripravil za soboto,« so bile besede glavnega trenerja, ki ni skrival navdušenja tako nad odlično pripravo smuči, spet izjemno formo Faka, kot tudi sproščenostjo najmlajšega, Tršana. »Sam res nisem razmišljal o kameri na prvem strelskem mestu,« je dejal novinec iz tekaških vrst, ki je v svoji nekdanji panogi dvakrat opravil del priprav prav v Ruhpoldingu: »In že takrat mi je bilo tu zelo všeč!«
