Obstajajo fantje, za katere preprosto veš, da jim bo uspelo

Točen je kot švicarska ura. Pušča vtis umirjene in študiozne osebe. Je profesionalec v pravem pomenu besede. Z največjim tekmecem zadnjih treh sezon Petrom Prevcem sta stkala spoštljiv odnos. V njegovih stavkih se čuti, da občuduje njegove dosežke, a v športnem žaru že zdaj razmišlja, kako ga bo v prihodnji sezoni premagal. Zmagovalca 21 tekem za svetovni pokal Severina Freunda smo zaslišali na planiškem finalu zime.

Tisti, ki spremljajo smučarske skoke, pravijo, da nikjer v svetovnem pokalu ni takšne kulise, kot jo ima planiška. Bi prikimali tej oceni?

V koledarju tekem obstaja nekaj takšnih prizorišč, na katere se odpravim s posebnimi občutki. Med njimi je vsekakor Planica, tam je že dolga leta veliki finale sezone, polna pa je tudi čustvenih spominov iz otroštva, ko sem spremljal nastope predhodnikov, legend – no, eden še vedno tekmuje z nami (nasmešek). Pred televizorjem sem gledal dolge polete in nizanje svetovnih rekordov, kar je zares nekaj posebnega. Dodaten čar pa planiško prizorišče dobi z ogromnim občinstvom in tudi z zavestjo skakalcev, da je to zadnji tekmovalni konec tedna v sezoni. Prav tako je vedno odlično razpoloženje v Zakopanah. Ko se je poslavljal Adam Malysz, se je tam zbralo 60.000 ljudi. Rekel bi, da Planica zagotovo sodi med najboljših pet prizorišč.

A pri nobenem ni naravno okolje takšno kot pod Poncami. Skakalci ste obkroženi z mogočnimi zasneženimi gorskimi vrhovi.

Drži. Imel sem šest let, ko sem prvič obiskal to dolino. Z družino smo se vračali s poletnih počitnic iz Hrvaške in se ustavili v Planici. Bilo je povsem drugače – mirno, tiho, prazno, težko si si zamislil, da je pozimi prav na tem mestu velik spektakel. Pogled z vrha je zelo lep, obkrožajo te gore, počutiš se zares majhnega. Takrat je objekt izgledal precej star, nekoliko zapuščen, zarjavel. Zdaj je vse novo, Planica se ponaša s sedmimi skakalnicami. Če bi izbirali popoln kraj za skakalno središče, bi ga našli morda prav tu.

Morda?

Edino, na kar v Planici ne moreš vplivati, je vreme. Ko smo pred dvema letoma tu trenirali, je štiri dni deževalo.

Lani ste na finale prispeli z drugačnimi vtisi in pričakovanji kot letos. Jih lahko primerjate?

Lani sem bil na skandinavski turneji blizu občutkov, kot jih je verjetno v tej sezoni čutil Peter. Gre za občutke, ko veš, da četudi ti ne uspe popoln skok, ampak takšen z napakami, lahko zmagaš. Tako izredno stabilen in močen si! Zatopiš se v takšno trdno miselnost, da veš, kaj je treba narediti, da zmoreš. To pride z dobrimi rezultati in s ponavljajočimi se dobrimi skoki.

V tej sezoni sem bil presrečen na novoletni turneji, saj sem vknjižil stopničke na prizoriščih, na katerih nisem bil nikoli uspešen – razloge, zakaj je bilo v preteklosti tako, sem poznal. Letos smo skušali turnejo izvesti nekoliko drugače, kar se je izkazalo za dobro. Zmagal sem na prvem prizorišču, na vseh naslednjih pa osvojil stopničke, kar je odličen dosežek, ampak vedno je bil en skakalec boljši od mene. Takšen je pač šport in to se mi zdi povsem razumljivo. Zame je bilo najbolj pomembno, da sem dokazal, da lahko dosežem zmago na turneji, uspel mi je velik korak. Res pa je, da se je sezona po padcu v Innsbrucku zapletla.

Kot drugouvrščeni v skupnem seštevku sem v Planico letos prišel bolj sproščen kot lani. Lani mi je sicer forma pod Poncami padla, zato sem si želel letos letalnico še malo bolje spoznati.

S kakšnimi vtisi zapuščate Planico, se veselite dopusta?

Nisem človek, ki takoj po zadnji tekmi sezone preklopi na novo poglavje. Prvi teden po koncu zime je glava še vedno v tekmovalni zimi, zato nadaljujem trening, uporabim energijo, ki jo še imam. Potrebujem čas za prehod v prosti čas. Če bi takoj po finalu presekal in naslednji dan že ležal na plaži, bi še vedno razmišljal o skokih. To pa ni moj način oddiha. Ko grem na počitnice, hočem biti tudi tam 100-odstotno prisoten.

Leta pred obdobjem Severina Freunda sta Nemce obnorela Martin Schmitt in Sven Hannawald. So skoki obdržali status tistega obdobja?

Ne povsem. Ampak všeč mi je, kako nas javnost zdaj sprejema. V tistem času je bilo res noro, skoke je predvajala zasebna televizijska hiša, ubirala je nekoliko drugačne pristope, postala sta velika zvezdnika. Takrat ni bilo toliko uspehov drugih zimskih športnikov, onadva pa sta bila na vrhuncu in lažje je bilo ustvariti format, ki je bil ljudem všeč. Zdaj imamo veliko panog, v katerih smo dobri, in te nam odščipnejo nekaj občinstva, ampak v tem ne vidim nič slabega, ravno nasprotno. Super se mi zdi, ker niso skoki edini šport, v katerem nizamo uspehe. To je bolje za ves sistem. Če namreč temelji zgolj na eni panogi, to ni prava pot.

Pred dvema letoma ste na finalu sezone v Planici, ko je veliki globus osvojil Kamil Stoch, napovedali boj za lovoriko v zimi 2014/15 in dodali, da bosta s Petrom Prevcem imela enak cilj. Kako ste vedeli, da bo vaš glavni tekmec?

Obstajajo fantje, za katere preprosto veš, da so sposobni velikih dosežkov, še preden pridejo do njih. Kamil je bil vedno eden od njih, po uspehu pa je padel v manjšo krizo. Peter se mi je zdel zelo stabilen tekmovalec. V sezoni 2014/15 sem od Engelberga in vključno z novoletno turnejo osvojil malo točk. Veliki kristalni globus sem si zagotovil zaradi izvrstne zadnje tretjine sezone – če odmislimo Planico. Bilo je jasno, da se ne bo umaknil, ampak da ima motivacijo, sposobnosti in da bo s časom še boljši. Zato njegova sezona rekordov ni presenečenje. Je posledica zadnjih dveh.

Kdaj v ravnokar končani sezoni ste začutili, da je Peter Prevc neulovljiv?

Tri takšne ključne točke so bile. Ker ga tekmeci niso mogli premagati, je vedel, da zmore in lahko nadaljuje na enaki ravni. Prva ključna tekma je bila druga v Nižnem Tagilu. Na prvi preizkušnji je bil drugi za mano, naslednji dan pa sem jaz imel slabo tekmo, on je zmagal. Druga ključna točka je bil Innsbruck, takrat bi ga lahko izzval, a z mojim padcem se je položaj spremenil. V poskusni seriji se je še lovil, na tekmi pa je navdušil z dvema odličnima skokoma. Peter prikaže izjemne predstave, kadar je pod pritiskom. Zadnji prelomni trenutek pa je bilo svetovno prvenstvo v poletih, ko se mu je približal Kenneth Gangnes. Od takrat smo se vsi zavedali, da bi morala priti do izredne situacije, da bi sezona šla v drugo smer.

Kako težko je v naporni zimi, ko vas vabijo na različne konce, obdržati popolno osredotočenost?

Obstranske stvari, ki jih delam, denimo medijske, morajo biti opravljene kmalu po koncu tekme ali na poti domov. Sezona je zelo dolga, prostih dni skorajda nimamo, saj jih izkoristimo za trening, veliko je potovanj. Na najvišji ravni pa lahko tekmuješ samo nekaj let. Če bi se odzival na vabila, ki niso povezana neposredno s skakanjem, ne bi bil pravičen do sebe, čutil bi, da sem naredil nekaj narobe. Za vse te dejavnosti je čas pred in po sezoni. In še nekaj je ključno – ko si v odlični formi, ni treba ničesar spreminjati, moraš samo nadaljevati z enakim delom na sebi in se truditi biti še boljši.

Kako je letošnji padec v Innsbrucku načel vašo osredotočenost?

Kljub temu sem lahko odlično odskakal novoletno turnejo. Pred leti so mi zaradi zdrsa medvretenčne ploščice operirali hrbtenico. Po takšni operaciji obstaja verjetnost, da delček spet zdrsne, kar ne bi povzročilo velike bolečine, težave pa. In to se je zgodilo pri padcu v Innsbrucku. Zdravniki so imeli to v mislih, zato so tudi odlično izvedli vse. Zdravil sem se konzervativno, pomembno je bilo, da sem previden pri gibanju, zato smo prilagodili trening. Izpustil sem tekme v Zakopanah, dneve izkoristil za sproščanje in se vrnil k treningu.

Ne vem, kaj bi bilo, če poškodbe ne bi bilo, morda bi pritisnil na Petra na novoletni turneji in ga premagal v Innsbrucku, morda bi imel boljši izplen na SP. A upoštevajoč to zdravstveno težavo, sem zelo zadovoljen, kako se je odvila sezona. Šport je nepredvidljiv in pomembno je, da iz vsakega položaja potegneš najbolje. Mislim, da mi je to uspelo.

V sezoni 2014/15 ste dolgo skakali na visoki ravni, v tej pa je Prevc najvišjo raven držal še dlje. Kaj je tisto, kar vpliva na ta premik meja?

Menim, da je to odvisno od tega, kako dobri so tvoji tekmeci. V skokih so vedno prisotne napake in vsakič moraš biti zbran na odpravljanje teh. Če ti uspe tekmece držati na distanci, se prebiješ v ospredje. Potem pa postane zanimivo v dveh smereh: ali si zelo pred vsemi in je treba zadržati to pozicijo v glavi, kar je težko, ali pa te hočejo premagati, jim to uspe, potem pa je zanimivo videti, kako so ti osebni porazi vplivali nate in kakšen je po njih tvoj doseg. Peter je bil v tej sezoni najboljši, ampak na nekaterih tekmah je imel trenutke, ki so ga spodbudili, da mora iz sebe iztisniti še več. Kar je zaradi piljenja skokov zelo dobro. Drugi nismo bili tako močni kot on, vemo pa, kaj moramo storiti v prihodnji zimi.

Kako utrujeno je vaše telo zdaj?

Pravzaprav se je stanje proti koncu sezone izboljšalo. Najslabše je bilo od tekem v Willingenu do SP v poletih. Bolelo me je, a kot branilec naslova nisem hotel izpustiti tekem na Kulmu. Pregled pred SP je pokazal, da se je tisti delček v hrbtenici spet vrnil na svoje mesto, kar je bila potrditev, da smo vse storili prav. Zdaj imam težave z bokom, kar je prav tako posledica padca. Potreboval bo čas, da se sprosti. Zgornji del noge ni imel nič počitka zaradi pritiska ob pristankih. Nekoliko sem moral prilagoditi položaj v smučini, nisem pa imel nobenih težav med skokom, kar je najbolj pomembno. Če čutiš bolečino med skokom, je to res zelo naporno in težko. Moje zdravstveno stanje bi bilo glede na diagnozo in padec lahko veliko hujše, kot je. Osvajanje stopničk je bil zame pri vsem tem zelo pomemben podatek.

Verjetno se veselite prostih dni in oddiha. Kakšne počitnice si boste privoščili?

Teden dni po koncu sezone se odpravljam na Tajsko. Kot ambasador organizacije Right to play bom obiskal kamp z begunskimi otroki. Lani sem bil v Burmi, bilo je zelo zanimivo, država je izjemno lepa, a kot Evropejcu ti je nekatere stvari težko gledati, vplivajo nate. Veselim se nove izkušnje.

Po sezoni boste imeli več časa tudi za spremljanje tenisa in nogometa, predvsem lige prvakov.

Res je. Oboje rad gledam in spremljam šport nasploh. V ligi prvakov bo še zanimivo. Osmina finala je bila napeta (je navijač Bayerna, op. a.), morda je bila ta tekma proti Juventusu dobra brca za naprej, pot proti finalu bo dolga. Imamo težave z obrambo, manjkajo nekateri ključni igralci. A to je tisto, kar je tako zanimivo pri nogometu, da nikoli ne veš, kako se bo tekma dejansko odvijala.

Če se za konec vrneva k rekordni sezoni Petra Prevca, s čim vas je prepričal?

Postregel je z navdihujočo zimo. Kar smo videli, je večinoma zgrajeno v zadnjih nekaj letih. Opazil sem, da je malo spremenil tudi slog in kljub temu je še vedno zelo stabilen. Nisem pričakoval, da je lahko tako stanoviten. Samo enkrat je bil zunaj deseterice. V Lillehammerju. Naj pomislim, morda tudi v Lahtiju?

Na Finskem je bil med deset, res pa je, da z Lahtijem nista najboljša prijatelja.

To sem opazil, kar je dober podatek za prihodnjo sezono (smeh). A kakorkoli, odločitve, ki jih je sprejel v izbranem trenutku, so bile pravilne. Z rezultati je prikazal sezono za zgodovino. Vsekakor pa bo že v prihodnji zimi zanimivo videti, kako se bo razpletala. Nikakor ne dvomim, da Peter ne bi imel dovolj motivacije, a prav gotovo se bodo vsi drugi tekmeci spraševali po njegovem dosegu. Menim, da ga je možno premagati, če bo skakal na tej ravni, ki jo je dosegal v sezoni rekordov. Da bi se to zgodilo, pa bodo potrebni skoki najvišje kakovosti.