Odpoved ni okrnila šarma Zlate lisice

Maribor – Andrej Rečnik, ki je 35 let vodja priprave prog na Zlati lisici, je doživel metamorfozo znane misli iz Talmuda, da narava kraljuje nad vsem, razen nad strahom pred njo. Verjel je, da pomladno vreme Pohorcem ne bo zagrenilo največjega vsakoletnega športnega užitka, a je bila narava pač močnejša.

Neustrašni lisjaki, ki jih dan pred dvodnevno tekmo ni bilo več ničesar strah, ker je bilo prav vse nared za veliko predstavo, so po blesteči soboti in smučarski katarzi v veleslalomu, ko je ure trdega dela na pohorski snežni podlagi kronala Ana Drev z drugim mestom, doživeli razočaranje, ker slaloma niso izpeljali do konca. Seveda so bili pripravljeni na muhasto naravo, ki pa jim je pokazale že znane zobe. Potem ko sta Švicarka Wendy Holdener in Slovakinja Petra Vlhova dosegli najboljši čas, sta šefa svetovnega pokala Atle Skaardal in Markus Mayr po 24 tekmovalkah tekmo prekinila. Uradna obrazložitev je bila: smučarke so na nekaterih mestih predrle zgornjo snežno plast. Zaradi varnosti tekmovalk so slalom odpovedali.

Rečnik, ki najbolje pozna pohorsko strmino od vseh, meni, da bi s popravki tekmo lahko nadaljevali. »To je moje osebno mnenje,« je bil zelo odločen vodja priprave proge in dodal, da je imel v trenutkih odločitve edino besedo Mayr, ki je imel v rokah tudi bolj ali manj komando nad pripravo prog. Domačine v Mednarodni smučarski zvezi (FIS) očitno čedalje manj upoštevajo pri glavnih odločitvah. Pohorci se bodo morali s tem sprijazniti. »Zakrpane« luknje Skaardala in Mayrja niso prepričale. Ravnala sta po svojih merilih in standardih FIS, bržkone pa sta tudi upoštevala mnenja nekaterih trenerjev (Avstrije, Švedske in Italije), ki so bili še pred štartom nagnjeni k temu, da tekmo odpovedo, ker je bila po njihovem varnost bistveno zmanjšana.

»Naredili smo vse, kar je bilo v naših rokah. Ko je smučišče in celotno Pohorje prekrila oblačnost, v minulih dneh videne in v nedeljo želene radiacije ni bilo. Žal je bila narava močnejša,« je stari lisjak pojasnil vremensko ozadje odpovedi slaloma.

Zlato lisico so tako še tretjič v zadnjem desetletju izpeljali polovično. Glede na to, da so v tem času le enkrat izvedli celoten program, je seveda logično vprašanje, kakšna je prihodnost pohorske tekme. Generalni sekretar Srečko Vilar zaradi odpovedi slaloma ni zaskrbljen, ker bo mariborska tekma v svetovnem pokalu še nadaljnja štiri leta. Glede na zime v Evropi in letošnje odpovedi je Zlata lisica v položaju kot mnoga tudi višje ležeča prizorišča, ki so morala zaradi zelene zime odpovedati tekme. Smučarski klub Branik bo, kljub zavarovanju, ob dobršen del dohodka, prav tako tudi smučarska zveza. V napetih finančnih razmerah je tudi 24.000 evrov, kolikor je po nekaterih ocenah vreden prispevek Zlate lisice, velik zalogaj. Vilar pravi, da bodo finančni izračun opravili pozneje, izpad dohodka pa vsekakor bo.

Ne glede na vse nevšečnosti je bila 52. Zlata lisica prvovrsten športni dogodek, ki ga s tako množičnim obiskom niso pričakovali niti najbolj optimistični prireditelji. Navdušilo je predvsem navijanje gledalcev, ki so bili glasni in razposajeni tako kot v najboljših časih Tine Maze, Mateje Svet in vražjih Slovenk z Urško Hrovat na čelu. Lisičkina tekma ima kot družabni dogodek šarm, kakršnega v svetovnem pokalu nima veliko prizorišč.

Po koncu so si vsi glavni akterji mariborske tekme v dveh nasprotujočih si dejanjih segli v roke in si rekli: nasvidenje 7. in 8. januarja 2017.