Pet kolajn

Za športnico iz nacije, v kateri sta ponižnost in skromnost najbolj čislani vrlini, se cilj Tine Maze, da na svetovnem prvenstvu v Beaver Creeku osvoji pet kolajn, zagotovo sliši naduto. A v Tini že dolgo ni slovenske miselnosti. Je šampionka »par excellence« in ena največjih smučark vseh časov. Zadnja leta tudi ena najboljših športnic na svetu. V vitrini ima že deset kolajn z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev (največ med aktualnimi smučarkami), veliki in mala globusa ter rekordne dosežke v svetovnem pokalu. A zlato-srebrna zgodovina ni njen edini argument za tako smelo napoved v Beaver Creeku. Tudi letos tekmuje vrhunsko in je med najboljšimi v vseh petih disciplinah, tako da nima nobenih pomislekov, ki včasih tudi največje šampione ohromijo na velikih tekmah. Skritih ciljev, ki bi jih zadržala zase, oziroma zadrege povedati, kaj želi, že dolgo nima. Prav ta neposrednost, prepričanje vase, pogum in izkušnje so njena velika prednost, ki jo loči od tekmic.

Na bržkone zadnjem prvenstvu v karieri lahko prva dama svetovnega pokala postane največja tudi na posamičnih svetovnih prvenstvih. Smerokaz sta ji Lasse Kjus, ki je v Vailu 1999 osvojil pet kolajn (dve zlati in tri srebrne), ter Anja Pärson, ki je bila v Åreju 2007 trikrat zlata in enkrat bronasta. Če dvakratna svetovna prvakinja in olimpijska šampionka, ki se svoje izjemne kakovosti zelo dobro zaveda in natančno ve, kaj potrebuje za kolajne (od leta 2009 jih je osvojila na vseh velikih tekmovanjih), ne bi razmišljala tako, bi bilo zelo čudno. Morda mi je zato v Beaver Creeku zaupala, da jo je med razmišljanjem o ameriškem prvenstvu in miselnosti večkrat prešinil glas Mohameda Alija, ko kriči »I'am the greatest of all time (Sem največji vseh časov)«. V karieri se je namreč večkrat počutila kot Ali, ki je, zavedajoč se svoje izjemnosti, sprejemal udarce, na koncu pa tekmece vedno dotolkel. Tina se je v uvodni rundi letošnje sezone v Söldnu počutila pretepeno, podobno tudi v Cortini d'Ampezzo in St. Moritzu. Zdaj prihajajo njene runde in bržkone končni obračun z nastopi na svetovnih prvenstvih. Udarci ranjenih velikanov so za tekmece zelo boleči. Spomnimo se lanskih olimpijskih iger v Sočiju, ko je bila Mazejeva v morda še veliko bolj zapletenem položaju kot pred Beaver Creekom, a je osvojila dve zlati kolajni.

V naravnem okolju smučarskega športa je veliko nepredvidljivih prvin, ki lahko usodno vplivajo na razplet in tudi najmočnejšim odvzamejo tisto, kar jim gre, a kljub temu bom zelo, res zelo presenečen, če se del Tininih zlatih želja ne bi uresničil. Prepričan sem tudi, da ne bi osvojila nobene kolajne, če ne bi razmišljala o zlatih odličjih. K tej ugotovitvi bi lahko dodal oziroma parafraziral še eno Alijevo misel: »Težko je biti ponižen, če se zavedaš, kako močan si ...«