Tiskane izdaje
Ljubljana – Če vemo, da je Robert Kranjec sredi lanskega oktobra med pripravami v Innsbrucku doživel najhujši padec doslej v karieri, katerega posledice še danes čuti z bolečinami v levem komolcu, je iz iztekajoče se zime izvlekel ogromno. Kot tretji najboljši slovenski smučarski skakalec je 34-letni Kranjčan ta čas v skupnem seštevku za svetovni pokal uvrščen na 18. mesto, s katerim pa se kljub vsemu ne namerava zadovoljiti.
Kako ste sami zadovoljni s sezono?
Glede na težave, ki sem jih imel zaradi tistega padca, sem lahko zadovoljen z doseženim. Toda pred nami so še tri posamične tekme. Z dobrimi nastopi v Planici bi se lahko približal najboljši deseterici, kar bi bilo fenomenalno.
V kakšnem stanju je zdaj vaš levi komolec?
Še vedno me zaboli, ko poskušam roko iztegniti ali pokrčiti. Ko sva zadnjič s Petrom (Prevcem) igrala košarko, sem po vsakem metu začutil neprijetno bolečino.
Ali si jo lajšate s protibolečinskimi sredstvi?
Ne. Tablete imam sicer pri sebi, vendar pa jih ne jemljem, da se ne bi navadil nanje. Kadar je bolečina hujša, raje stisnem zobe. Po sezoni in dopustu bom imel pregled pri zdravniku dr. Robertu Carotti, s katerim se bova dogovorila za novo operacijo, med katero mi bodo iz komolca odstranili žičnato pentljo, s katero so mi pričvrstili mišico.
Pred vrati je še zadnje dejanje v sezoni – veliki finale v Planici. Kako gledate nanj?
To je vsako leto znova prav poseben spektakel že zaradi naših številnih navijačev. Ker je to edina domača tekma, poleg tega zadnja v sezoni, je vzdušje bolj sproščeno kot na drugih prizoriščih. Skakalci se med seboj več pogovarjamo kot kjerkoli drugje.
S katerimi tekmeci iz drugih reprezentanc se najbolje razumete?
Z vsemi sem v dobrih odnosih, v najboljših pa s Čehi, Poljaki, starejšimi Norvežani in tudi Noriakijem Kasaijem, s katerim se prav tako rada pošaliva.
Neuničljivi Japonec menda govori tudi slovensko.
No, ja, govori toliko slovensko kot jaz japonsko. Drugače pa se zelo dobro razumem tudi s Francozom Vincentom Descombesom Sevoiem, s katerim preigrava skupaj veliko nožne odbojke.
Kaj pa Avstrijci in Nemci?
Oni se držijo bolj zase.
Bo vaše planiške polete tudi tokrat napovedovala skladba Enter Sandman skupine Metallica?
Da. Ta pesem mi je še posebej všeč. Ima dober ritem, ki mi da dodaten zagon.
Pa jo sploh slišite skozi čelado na vrhu zaletišča?
V Planici imajo dobro ozvočenje. Drugače je pa tako, da običajno – ko se pripravljaš za nastop – slišiš, kar hočeš slišati.
Kakšno glasbo pa sicer najraje poslušate?
Odvisno od razpoloženja. V zadnjem obdobju mi je blizu rap, med drugimi mi je všeč tudi Eminem. Če sem iskren, poslušam vse zvrsti, le komercialna glasba ni ravno med mojimi najljubšimi.
Kako bi novo letalnico v Planici primerjali s prejšnjo?
Zdajšnja je lepša, pravzaprav je najlepša med vsemi, medtem ko je bila prejšnja najbolj strašljiva. Zato ne verjamem nikomur, ki pravi, da ga ni bilo vsaj malo strah, ko se je približeval štartni klopi. Svoj čar je imela že zaletna smučina, ki je bila trikrat nalomljena. Zdaj teh ostrih prehodov na njej ni več, speljana je podobno lepo kot v Vikersundu.
Ko sva že pri norveški velikanki, se velja spomniti vaše tamkajšnje zmage pred mesecem dni, s katero ste presenetili marsikoga.
Tudi sebe. Če bi mi kdo še po poskusni seriji, v kateri nisem prikazal nič od ničesar, rekel, da bom zmagal, bi se mu le nasmehnil. Je pa tako, da sem že konec januarja v Saporu, kjer sem osvojil tretje mesto, prvič po dolgem času spet začutil, da lahko posežem čisto po vrhu.
Zadnje od treh tekem v Vikersundu, ki ste jo zaradi slabih razmer končali na 35. mestu, pa ne boste ohranili v najlepšem spominu, kajne?
Bil sem res jezen, ker so mi na takšen način odvzeli eno tekmo in s tem možnost, da bi se lahko potegoval za mali kristalni globus.
V posebni razvrstitvi smučarskih poletov ste zdaj četrti – le pet točk za tretjeuvrščenim Avstrijcem Stefanom Kraftom in deset za drugouvrščenim Norvežanom Kennethom Gangnesom, medtem ko vas od vodilnega Petra Prevca loči 90 točk.
Kaj naj rečem? Boril se bom za drugo mesto.
Menite, da je tudi mali globus že oddan Prevcu?
Po mojem je 80 točk prednosti, kolikor jih ima pred Gangnesom, več kot dovolj za miren spanec. Bo pa držalo, da se lahko na letalnici še toliko hitreje kaj obrne. Če bi, recimo, Kenneth trikrat zmagal, Peter pa na vseh treh tekmah osvojil tretje mesto, bi globus pripadel Norvežanu.
Kako ste sicer doživljali Prevčevo prevlado v tej sezoni?
Ker je že poleti skakal zelo dobro, me ni presenetil. Že vso zimo je neverjetno stanoviten.
V čem je po vašem njegova največja prednost?
Da se po odskoku izjemno hitro »uleže« na smuči. Najboljši je v preletu čez hrbtišče.
Ali ga poskušate posnemati?
Vsak skakalec razvije svojo tehniko, ki jo je težko posnemati, si pa seveda vsakdo prizadeva čim bolj približati zmagovitemu slogu skakanja.
Potemtakem je prednost, da vadite skupaj s Petrom?
Vsekakor, čeprav na treningu drugih ne opazujem preveč, ampak sem osredotočen predvsem nase. Sem ter tja pogledam, s katere »rampe« se je spustil Prevc, to pa je tudi vse.
Pogosto ste med prvimi, ki mu čestitate za zmago.
Veselim se z njim. Če ne zmoreš deliti veselja z drugimi, se tudi svojega uspeha ne boš znal veseliti. Ko si mlajši, je rivalstvo zagotovo večje; pri 18 ali 20 letih mi res ni bilo vseeno, če so me vrstniki premagovali. Medtem sem dozorel in z izkušnjami dobil drugačen pogled na vse skupaj. Z leti sem spoznal, da vsak tekmuje zase in da se ne merim, na primer, s Petrom. Pomembno je, da sem zadovoljen sam s seboj.
Kako pa ste zadovoljni z opremo?
Zelo.
Ste s Fischerjem razvili kakšne nove smuči za Planico?
Ne, letel bom s tistimi, ki sem jih imel že v Vikersundu. Po koncu sezone mi bo sicer potekla pogodba s Fischerjem, zato bom morda spomladi preskusil kakšno drugo znamko. Bomo videli.
Že pred časom ste izjavili, da se boste o nadaljevanju kariere odločali iz sezone v sezono. Za prihodnjo ste se potem že odločili.
Da, tudi trener Goran Janus se že »šali«, da naju za naslednje leto čaka še nekaj dela. Že večkrat sem rekel, da bom vztrajal, dokler me bodo skoki veselili, eden od mojih ciljev pa je nastop na olimpijskih igrah čez dve leti v Pjongčangu.
Že veste, kam se boste po koncu sezone odpravili na zasluženi dopust?
Za tri tedne z družino v Indonezijo. Špela bo počivala, jaz pa se bom potapljal.
Uživate v potapljanju?
Zelo. Potem ko sem pred leti uspešno prestal preizkus za potope do 40 metrov, nameravam letos opraviti še dva izpita, za reševanje in nočno potapljanje. Kdo ve, morda pa bom kdaj delal kot inštruktor.
Koliko ste se doslej potopili najgloblje?
Bil sem že na 46 metrih.
In kaj vse ste že lahko občudovali pod morjem?
V Maleziji sem lani med nekim potopom videl sedem manjših morskih psov, dolgih približno dva metra. Poleg tega mi je pred oči enkrat priplavala tudi zelo strupena morska kača, videl sem že orjaško moreno, dolgo tri metre in pol, da drugih rib sploh ne omenjam.
