Tiskane izdaje
Zagreb – Dekleta so se v zgodovini Zlate lisice sedemkrat morala preseliti na podkorenski poligon, na katerem tradicionalno smučajo moški. Če primerjamo vitranško progo s pohorsko, sta kot dan in noč, pravi nekdanji smučar, zdaj vodja tekmovanja za Zlato lisico Mitja Dragšič. A teren za smučarke ni pretežek, poudarja nekdanji trener moške reprezentance Janez Šmitek.
Tekmovalke se bodo na jutrišnji veleslalom pognale z rezervnega štarta za moško preizkušnjo. »Najtežji del kranjskogorskega veleslaloma je začetna strmina, je ena najbolj strmih, samo ciljni del v Adelbodnu je še bolj in slalomski v Wengnu. Po moji oceni bi bil prvi del za dekleta zares zahteven,« je Šmitek, ki podkorenski teren pozna do najmanjše podrobnosti, opisal del, ki so ga za jutrišnjo tekmo izločili iz programa. Skrajšani veleslalom je označil kot zelo primerno progo za smučarke.
Kranjskogorskemu veleslalomu je na lestvici težavnosti od ena do pet pripisal štirico, pohorskemu dvojko. »Mariborski ima dva dela. Prvi je preveč položen, drugi je povprečno strm. Podkorenski se začne z zmerno strmino, sledi prelomnica, položni del, slalomski štart z novo prelomnico, radius, nato manjši valovi in zaključna strmina. Konfiguracija je dokaj bogata,« Šmitek primerja terena. Proga, sneg in postavitev so ključni dejavniki za kakovostno selekcijo, opozarja: »Da zmagajo najboljše.«
Ta konec tedna bi lahko izziv predstavljal sneg, saj je na trdo podlago z umetnim snegom narava prejšnji teden natrosila novo pošiljko z neba. »Zanimivo bo videti, kako se bo zmes odzivala. Zdaj progo gladijo, da bi bile razmere najboljše,« razkriva Šmitek.
Delova infografika
Odlično podkorenski teren pozna Mitja Dragšič, saj je na njem tekmoval in vadil vso kariero, prav tako pa je dobro seznanjen s pohorskim. Po zahtevnosti je kranjskogorskemu veleslalomu pripisal petico, pohorskemu oceno tri do štiri. »Za dekleta je Podkoren vsekakor težji od Pohorja. V Kranjski Gori je zelo malo časa za 'počitek', ves čas je namreč teren razgiban. V Mariboru pa je značilnost veleslaloma dolžina. Zadnja strmina, ki se ne zdi nič kaj posebnega, prav zaradi značilnosti postane zelo težka. To je ponavadi ključno na tekmi,« opozarja Dragšič, ki je prepričan, da se bodo na vrh zavihtele tiste tekmovalke, ki krojijo svetovni pokal vso sezono. Nadeja pa se, da se bo v ospredju znašla tudi katera od slovenskih veleslalomistk.
Ko gre za slalomsko progo, Dragšič poudarja, da je tista v Podkorenu malenkost daljša kot na Pohorju. Spodnja strmina ima večji naklon in zahteva od smučark popolno znanje. Po težavnosti sta si mariborski in kranjskogorski slalom bližje kot veleslalom. Mariboru Šmitek po težavnosti pripisuje trojko, Kranjski Gori štirico.
»Nedeljski slalom bo enak tistemu, na katerem za pokal Vitranc tekmujejo moški. Zanj je značilno 200 m višinske razlike. Ne sodi med najtežje v svetovnem pokalu, a za dekleta je precej zahteven. Menim, da nas čaka prava tekma brez presenečenj,« razmišlja Šmitek in izpostavlja drug izziv: vidljivost v tem obdobju leta. Najslabše je, če sije sonce: obsije nasproten hrib, postane zelo svetlo in podlage se skorajda ne vidi. »Če je koprena, je najboljše. Ko se pobarva progo, je nato bistveno lažje,« opozarja na pomemben dejavnik.
