Pogled proti Lahtiju prinaša sladke skrbi

Falun 2015 je bil dobra naložba v prihodnost ženske ekipe. Na Rogli že tudi Fabjanova.

Objavljeno
28. februar 2015 01.36
Tanja Volarič, šport
Tanja Volarič, šport
Falun – Če se je komu pred dvema tednoma še porodil pomislek, ali ni nemara pretirano poslati na Švedsko kar pet tekačic, se je poteza med SP potrdila za upravičeno. Ob Katji Višnar, ki je (neuspešno) merila pod vrh, se je namreč oblikovala skupina 20-letnic, ki obetajo, da bo slovenski tek na smučeh morda še podoživljal uspehe prejšnjega desetletja.

Nastopi v Falunu so vsekakor potrdili, da se je oblikovalo zdravo jedro mladih tekačic. Ko je Petra Majdič pred štirimi leti zapuščala gladiatorsko areno, je večkrat ponovila opozorilo, da bo slovenski tek v svetu preživel le, če se bodo odgovorni iz njenega primera kaj naučili in bodo v iskanju novih znanj znali gledati tudi preko meja. Njene besede so letele na leta prehitrega potiskanja mladih tekačev v ospredje, dokler niso izgoreli v lastni (ali tuji) želji, preden bi se razcveteli. Anamarija Lampič, Lea Einfalt in Nika Razinger, ki zdaj predstavljajo najmlajši rod, imajo izvrstne telesne potenciale, mnogi jih po parametrih postavljajo ob bok slovite predhodnice, četudi to kajpak ni edini pogoj za uspeh. Je pa eden odločilnih.

Njihovi »botri« so doslej pametno peljali njihovo športno pot, tudi v tej zimi, četudi so vse tri tik pred Falunom nastopile še na SP za mladince in mlajše člane. »A člansko SP je predstavljalo pomembno lekcijo v njihovem razvoju, nastopi pred takšnim občinstvom pa imajo tudi povsem drug učinek,« je prepričan glavni trener Marko Gracer, pri čemer trojici v prid ne govorijo le telesne danosti, marveč tudi glava. Njihove ambicije so namreč že zdaj visoke, 20-letna Einfaltova je po 26. mestu na 10 km prosto celo razlagala, da je razočarana, saj je merila višje. Prepričana je bila, da višje tudi spada, prav nič je ni zanimalo, da je bila daleč najmlajša med trideseterico. S tega vidika pogledi proti Lahtiju 2017 prinašajo le sladke skrbi.

Takšen duh kajpak ne nastane čez noč, primer Katje Višnar, ki se je odlično pobrala po velikem razočaranju v šprintu (11.), pa je bil vsem tudi zgled, da je po padcih treba vstati in zagristi v nov izziv. Ne glede na to, kako velik je bil Blejkin obup po izpadu v polfinalu, se vendarle ponaša s tretjo najboljšo slovensko uvrstitvijo na letošnjem SP, pri čemer pri 30 letih še ni na vrhuncu kariere. In če ob tem upoštevamo, da v Falunu zaradi zdravstvenih preglavic ni bilo Vesne Fabjan, pa na koncu tudi ne nesojene pete potnice Alenke Čebašek, je očitno, da se za prihodnost ni bati. Tudi zato, ker je v dveh, treh desetletjih Slovenija prek Nataše Lačen, Mateja Sokliča, Petre Majdič, nazadnje tudi Fabjanove zgradila tekaško dediščino, ki vsakemu rodu olajša delo in ga približa eliti. Res pa je, da bo za nadaljevanje zgodbe potreben tudi posluh pri SZS, saj tekaška zrelost prihaja precej pozneje kot v skokih, kjer v vrh skačejo že najstniki.

Slovenke z izjemo Katje Višnar bodo sicer ta konec tedna nastopile na celinskem pokalu na Rogli, kjer se bo prvič po operacijah predstavila tudi Fabjanova. Zanjo bo to pomemben preizkus, saj si želi na svetovni pokal v Lahti.