Pred desetletjem je zatresel slalomsko Slovenijo

Andrej Jerman, ki je leta 2007 pisal zgodovino v smuku, je zadnji slovenski zmagovalec v moški konkurenci.

Objavljeno
27. januar 2017 00.10
Mojca Finc
Mojca Finc
Ljubljana – Moška karavana za svetovni pokal se je ustavila v Garmischu, kjer je Andrej Jerman pred desetletjem vknjižil zgodovinsko zmago v smuku za slovensko alpsko smučanje. Tržičan, ki je kariero končal pred štirimi leti, je bil prvi zmagovalec na Stöcklijevih smučeh in zadnji Slovenec na vrhu v moški konkurenci.

»Zmaga me ni presenetila tako, kot je morda javnost. Menil sem namreč, da je po vseh dobrih nastopih v sezoni le vprašanje časa, kdaj se bodo tudi meni poklopile vse okoliščine za stopničke. V Garmischu se mi je zmagovita kombinacija končno izšla. Letos se mi je dejansko poklopilo vse – od smuči, do tistega klika v glavi, ki ga športnik potrebuje, da naredi kakovostni korak naprej,« je na dan prvenca, 23. februarja 2007, povedal v intervjuju za Delo. Za Tržičana, ki se je med kariero boril s težkimi poškodbami, je bila zima 1996/97 ključna, saj mu je po treh rezultatsko slabih sezonah grozil celo izpad iz reprezentance. »Bila so obdobja, ko je bil zares nebogljen in so se nekateri že zmrdovali nad tem, da je trener Jože Gazvoda porabil toliko časa in energije z njim, namesto da bi ga vrgel iz ekipe. 'Športnika, ki tako prizadevno trenira in je tako poln pozitivne energije, nikoli ne smeš prehitro odpisati,' jim je odgovarjal Gazvoda, k čemer mu je pritrjeval tudi kondicijski trener Jože Bratuž,« je na naših športnih straneh ob zgodovinskem dosežku zapisal novinar Borut Šauta.

Jerman se je štirikrat v karieri zavihtel na stopničke. Z dvema zmagama – drugo je dosegel v Bormiu leta 2009 – je na lestvici najboljših slovenskih smučarjev v moški konkurenci četrti najuspešnejši za Bojanom Križajem (8), Rokom Petrovičem (5) in Juretom Koširjem (3). Po smučarski miselnosti je bil v obdobju slalomske Slovenije vselej smukač. Ekipi, ki je orala ledino, se je pridružil konec 90. let. Srkal je znanje od zagrizenih smukačev Aleša Brezavščka in Petra Pena. Z Mariborčanom, zdajšnjim glavnim trenerjem za hitre discipline v slovenski reprezentanci, je sodelovanje nadgradil tudi po koncu kariere. Dve leti je bil njegov pomočnik, po kratkem stiku s SZS pa se je podal novemu izzivu naproti, na Norveško, kjer deluje v otroškem smučanju.

Beli cirkus redno spremlja, še vedno lahko vizualizira vse pasti smukaških prog v svetovnem pokalu, s Penom je v rednem stiku, ekipi se bo kot pomoč za tekmovalni konec tedna najverjetneje pridružil na preizkušnjah v Kvitfjellu čez mesec dni. »Že pred leti sem dejal, da so v tem mladem rodu smučarji prihodnosti,« je komentiral novi rod, ki se dokazuje na najvišji tekmovalni ravni. V Boštjanu Klinetu vidi velik potencial, ne zgolj vrhunskega smučarja, ampak tudi zelo zrelega tekmovalca z urejenimi mislimi. Nadarjeni 25-letnik, za katerega so trenerji v preteklosti, ko je osvojil dva naslova mladinskega svetovnega prvaka, dejali, da jih po marljivosti spominja prav na Jermana, je lani na prizorišču zgodovinske zmage za slovenski smuk vknjižil prve stopničke v karieri.

Uradni smukaški trening v Garmischu Klinetu včeraj ni uspel, dosegel je 36. čas. Najhitrejši je bil Norvežan Aleksander Aamodt Kilde, edini, ki je bil na lanski preizkušnji hitrejši od Mariborčana. Poleg Klineta se bodo na današnji tekmi (ob 13. uri) dokazovali še Klemen Kosi, Martin Čater in Rok Perko. Jutri bo še en smuk, v nedeljo pa veleslalom.