Tiskane izdaje
S prvim skokom zadnjega dejanja novoletne turneje je Peter Prevc opravil odlično. Preden se je podal v drugega, pa smo pred televizorjem razpredali in ugibali, ali bo žirija zaradi njegove dominantnosti v svetovni eliti znižala nalet ali bo pustila isto izhodišče. Bilo nas je namreč strah, da ga bo poneslo predaleč. In bilo je daleč – komaj je doskočil.
Petra sem skozi novoletno turnejo doživljal enako kot skozi vso sezono. Po prvi tekmi v Oberstdorfu se mi je zdel sicer malo jezen, saj mu je uvodno zmago odvzel splet okoliščin. Po drugačnem scenariju bi se mu obetal poseben dosežek, lahko bi postal drugi človek v zgodovini, ki bi vknjižil zmage na vseh štirih prizoriščih te prestižne turneje. Zadnja leta o skupnem razpletu odloča preizkušnja na predzadnji postaji v Innsbrucku, v Bischofshofen se pride samo še potrdit rezultat. Glede na prednost, s kakršno je pripotoval na zadnje prizorišče turneje, bi bilo veliko presenečenje, če bi ostal brez želene lovorike. Zame ni bilo nobenega dvoma o tem, kdo bo skupni zmagovalec.
Sicer pa novoletna turneja z napornim ritmom zelo izčrpa tekmovalca. V dobrem tednu je vse osredotočeno na skakalnico, hotel, vožnjo do tekmovališča, kvalifikacije, tekme … Velik problem na tej turneji pa je zvečer zaspati. Skakalec je še vedno poln adrenalina s tekme in točno ve, da ga že jutri čaka nova. Takšne so moje izkušnje; Peter je sicer bolj umirjen fant, videti je nekoliko manj čustven, a kljub temu verjamem, da je tudi v njem vrelo.
Prav gotovo vsa vprašanja, na katera tekmovalci odgovarjajo sedmi sili pred in med pomembnimi preizkušnjami, in vse dodatne obveznosti, ki niso neposredno povezane z nastopom, zmotijo zbranost. Vendar si predstavljam, da so v velesili, kot je Nemčija, pritiski hujši, sponzorji so večji, večji so tudi finančni vložki. Tekmovalec se sam odloči, ali se bo umaknil v senco, stran od kamer, daleč od žarometov. Peter je bil v vseh izjavah in pristopu zelo korekten. Ne vem sicer iz prve roke, a verjamem, da se je vodstvo okrog njega organiziralo tako, da so mu dali na razpolago tudi nekaj prostega časa in ga malo zaščitili, kar je prav, da so se misli pred tekmami uredile.
Z največjim tekmecem Severinom Freundom kažeta korektno tekmovalnost. Fantje v karavani preživijo ogromno časa skupaj; skupaj potujejo, se videvajo v hotelih, skupaj obedujejo in tudi to, da gredo na napetih tekmah skupaj proti vrhu skakalnice, je zanje nekaj povsem običajnega. Če pomislim na svojo kariero, smo tekmeci med sabo spletali pravo prijateljsko rivalstvo.
Ali sem v njegovem uspehu podoživel delček svoje osvojene novoletne turneje? Nisem, s Petrom pripadava vsak svojemu obdobju, pa tudi značajsko sva si zelo različna. Želim mu, da bi s takšnim zanosom nadaljeval še preostali del tekmovalne zime, na novoletni turneji prihodnje leto pa – brez pritiska – po zmage na vseh štirih skakalnicah!
