Tiskane izdaje
Ljubljana – Klemen Bergant, zadolžen za tehnični del moške reprezentance v alpskem smučanju, ima zamisli, kako nadgraditi delo v njegovi ekipi, vse pa bo odvisno od statusa Andree Massija. Če bo prevzel vlogo, ki jo je imel v ekipi aMaze, potem bo seveda on sestavil ekipe in izbral način dela.
Massi se še pogovarja z zvezo. Kakšne so vaše zamisli?
Drugače bi bilo treba sestaviti ekipe. O tem se moram pogovoriti s trenerjema hitrih disciplin Petrom Penom in ekipe za evropski pokal Miho Verdnikom. Zelo pomembno vprašanje je, koga in kako priključiti Žanu Kranjcu in Štefanu Hadalinu, ki bosta nosilca ekipe tehničnih disciplin. Druga naloga bo razširiti znanje Žana Kranjca s treningi smuka in superveleslaloma, da ne bo tako ozko usmerjen in smučarsko enostranski ter se zaletaval v zid neznanja. Dobro namreč deluje le na težkem in ledenem veleslalomu, na bolj mehkih in hitrih progah ter v drugačnih razmerah pa je njegovo znanje omejeno.
V zadnjih petih letih je, z izjemo Mitje Valenčiča, ekipa v tehničnih disciplinah dosegala najslabše rezultate. Kje so vzroki?
Nismo imeli vrhunskih talentov. Smučarjev, kakršen je Kranjec, je zelo malo. Povrhu pa je še na ta del ekipe zelo močan pritisk iz smučarske zgodovine in prepričanje, da smo Slovenci veleslalomski in slalomski narod. Zdaj imamo dva nesporna talenta – Kranjca in Hadalina. Preostali mladinci – Jakob Špik, Aljaž Dvornik in Žan Grošelj – morajo še dokazati, kakšen je njihov domet oziroma koliko so dobri.
Kranjec je nedvomno nadarjen, vendar zamuja v razvoju. V zaostanku je za celo sezono. Kakšna je njegova prihodnost?
Upam, da bo v novi sezoni premagal največjo oviro – nezaupanje vase oziroma prepričanje zadnjih nekaj sezon, da ne more enakovredno tekmovati z najboljšimi. Pravi potencial Kranjca je ta čas še vedno neviden. Res pa je, da smo potrebovali leto dni več, da smo prišli do rezultatov, kakršne je dosegel letos oziroma da se uvršča v trideseterico. To seveda pomeni, da bo potreboval leto dni več za deseterico in zmagovalni oder, na katerega po tekmovalnem potencialu zagotovo sodi.
Lani je bil proračun 130.000 evrov. Dovolj ali premalo za prihodnjo sezono?
Načrtovali smo sicer 200.000 evrov za sedem tekmovalcev in pet trenerjev. Ker pa so dobili le 130.000, smo se odpovedali enemu trenerju.
Pravite, da je zelo težko delati z okrnjeno trenersko ekipo za sedmerico fantov s šestimi različnimi kombinacijami programov. Eni so bili osredotočeni na veleslalom, drugi samo na slalom, tretji na oboje. Kateri od tekmovalcev so bili prikrajšani?
Slalomisti Matic Skube, Grošelj in Špik. Menili smo, da bomo trenersko vrzel zapolnili s klubskimi trenerji, ki so plačani od države, a so ti imeli druge obveznosti.
Slalom tudi v prihodnosti ostaja uganka. Skube je sicer najboljši slovenski slalomist, a ne dosega rezultatov na ravni Kranjca. Kakšna je pravzaprav njegova prihodnost?
Skube je ujetnik svoje zgodbe. Od naslova mladinskega svetovnega prvaka je njegova kariera premočrtna. Zamenjal je štiri ali pet trenerjev, trikrat pa smuči, a mu ni uspelo narediti kakovostnega koraka naprej, kakršnega je letos naredil Kranjec. Če bomo strnili vrste okrog veleslaloma in Kranjca, potem zanj v prvi ekipi ni mesta. Potrebuje svojega trenerja in serviserja, česar pa mu ne moremo dati. V podobnem položaju sta tudi Špik in Grošelj, s tem, da se lahko bolj usmerita v veleslalom.
Skube je zapravljen talent. Navsezadnje je kot mladinski prvak premagal Hirscherja. Velik del odgovornosti za njegov razvoj nosite zagotovo trenerji, mar ne?
Težko komentiram, kaj se je dogajalo v preteklosti, ker ga treniram zadnji dve sezoni. Nobenega dvoma pa ni, da je imel določen potencial, vendar pa naslov mladinskega prvaka ni zagotovilo, da bo smučar dober tudi v svetovnem pokalu. Skube je naslov osvojil na zelo posebni progi s polmetrskimi luknjami, tako da njegovo smučanje ni bilo primerljivo s potencialom Hirscherja. Letos je bil na začetku sezone dobro pripravljen in hiter, a se mu je vse skupaj sfižilo. Na prvi tekmi je v finalu odstopil, lahko pa bi bil v petnajsterici. Na drugi je odstopil, na tretji pa je uničil smuči. Potem pa je, žal, izgubil prepričanje o svojih sposobnostih.
Začeli smo z Massijem, pa z njim še končajmo. Kakšen je bil njegov letošnji prispevek?
To, kar je dal moški ekipi, je bilo vrhunsko. Gre za kondicijske priprave, izkušnje in pozitivno naravnanost na tekmah. Vodstvu smučarske zveze sem rekel, da ga kot takega zelo potrebujemo, od njega pa bo seveda odvisno, kakšno vlogo bo prevzel.
