Prišel je dan Tinine odločitve: za vrnitev ali slovo?

Sölden – Res da ji nikdar ni bila tako ljuba kot Maribor, a ledeniška premiera sezone je vedno igrala pomembno vlogo v karieri Tine Maze. V Söldnu je dosegla nekaj ključnih prelomnic, od prvih točk za svetovni pokal (2000) in prve zmage (2002), do najnižjega padca (2008) in začetka rekordne sezone 2012/13. In sem se je vrnila še za en (zadnji?) mejnik ...

Že leto in pol je minilo, odkar je po sezoni 2014/15 in izgubljenem boju za svoj drugi veliki kristalni globus vsaj za leto dni »zamrznila« svojo tekmovalno kariero. Psihično in telesno izžeta si ni več želela nadaljevanja, o tem se je prav pred letom v Söldnu razgovorila tudi za našo prilogo Rekord: »Bolj je šlo proti koncu sezone, bolj mi je postajalo jasno, da je vrhunski šport za žensko na tej ekstremni ravni in predvsem v teh letih res zelo težak. Saj je dober občutek, adrenalin, ko dosegaš uspehe in osrečuješ ljudi. A ko si na štartu, moraš biti res kot pravi bojevnik. V zadnjem obdobju se mi je to kot ženski vse bolj upiralo. Tako sem prišla do točke, ko si zaradi tega nisem bila več všeč. Ne želim si tega. Želim si uživati v tem, nočem pa več razbijati količkov.«

A po letu dni ni nujno povsem enakega mnenja. Vzela si je čas in se lahko vrnila k bistvu tega belega športa, ki je bil, odkar pomni, edini način njenega življenja. Hkrati je ostala v stiku s karavano in tako omilila nenadni ostri rez po petnajstih letih tekmovanj in potovanj. Ostala je prepoznavni obraz pokroviteljev, s katerimi bo sodelovala tudi v prihodnosti, ne glede na to, kaj bo javnosti, ki tako nestrpno čaka na njeno odločitev, sporočila danes pozno popoldne. Ali bo še tekmovala ali ne bo najbolj jasno povedala sama, ne glede na ugibanja (tudi v nekaterih avstrijskih medijih) pa se bo, v takšni ali drugačni vlogi, gotovo (vsaj) enkrat še pokazala tudi navijačem v Mariboru. Tam je sicer na svoji zadnji tekmi doživela bolečo dvojno ničlo, toda po letu dni se je spominjala le še srčnosti svojih zvestih podpornikov. Ti si naposled tudi zaslužijo vedeti, ali še lahko upajo na njeno vrnitev ali ne.

Anna jo zdaj bolje razume

Tina je sicer v preteklih dneh in tednih že bila na snegu, a svojim nekdanjim tekmicam se na štartu v Söldnu, ki si bo te dni s snežnimi padavinami in nizkimi temperaturami že nadel pravo zimsko obleko, ne bo pridružila. V cilju si bo lahko tekmo deklet ogledala prav z Anno Veith, ki se je še kot Fenningerjeva nazadnje z njo borila za smučarski prestol. Črnjanka je v tej brutalni tekmi še zadnjič svetu pokazala svoje najboljše predstave in četudi je na koncu zmagala Avstrijka, sta obe vedeli, da sta najbrž prestopili skrajne meje svojih sposobnosti. Mazejeva se je naposled odločila za premor, Veithova pa se je po počitku, ki ji ga je pokvaril spor z avstrijsko smučarsko zvezo, vrnila na smuči, a se tik pred prvo tekmo poškodovala. V Söldnu se v soboto še ne bo vrnila. Kot je dejala v enem od zadnjih intervjujev, so jo k temu posredno spodbudile tudi Tinine besede. »V času mojega okrevanja sva se večkrat srečali in zanimivo je bilo slišati njeno mnenje. Povedala mi je, kako je bila po tistem najinem dvoboju psihično in telesno izžeta, potrebovala je počitek, le poletje ni bilo dovolj. Vzela si je čas za odločitev, ali bo še tekmovala ali ne. Občudujem jo, kako dobro se je zavedala svojega telesa, znala mu je prisluhniti,« je dejala. Zdaj, ko je bila pred vrnitvijo sama, jo je razumela še bolje. Prva tekma je zanjo prišla prekmalu, do konca novembra in tekem v ZDA bo po individualnem programu skušala okrepiti mišično maso, moč, koordinacijo in več dni preživeti na snegu. »Moji cilji se zaradi tega niso nič spremenili. Ko se bom vrnila, bom skušala ujeti tekmice. Kdaj bo to, pa še ne vem.«

Vzela si je čas – tako kot Tina. A le do dneva D, ko bo padla odločitev. Za vrnitev ali pa za slovo.