Tiskane izdaje
Ljubljana – Četudi tekmovanja pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (FIS) za deskarje prostega sloga niso glavno merilo kakovosti, je bila za Tim-Kevina Ravnjaka lanska bronasta kolajna na SP v Kreischbergu pomembna odskočna deska. Toda pred novo zimo Velenjčan ne razmišlja le o tekmovanjih, temveč ga mami tudi medijski svet.
Mnogi najboljši deskarji na snegu so že našli izziv v mojstrskem izvajanju svojih trikov pred kamerami, tudi Ravnjaku se prek pokroviteljev ponuja vse več priložnosti za snemanje filmov, oglasov itd. »Vse bolj mi postaja všeč tudi medijski svet, vleče me v snemalne vode. Rad tekmujem, a zdaj se bolj nagibam k temu, da bi se udeleževal samo najpomembnejših tekem,« je svoje načrte nedavno razkril mladi deskar, ki ne želi zamuditi svojega vlaka, četudi šteje šele 18 let. »Želim delati to, kar me veseli. Leta hitro minevajo, v tem športu ne moreš biti uspešen v nedogled, starostna meja se pomika navzdol, pri 27 letih si zdaj že težko konkurenčen. Vsekakor se želim dobro pripraviti na naslednje OI, potem pa bomo videli,« je razmišljal o prihodnosti.
Kajpak namerava ves čas ohranjati tudi svojo tekmovalno pripravljenost, za glavni cilj si je zadal prvenstvo serije TTR, ki bo tudi najmočnejša tekma sezone. Priprav za novo sezono se je lotil nadvse resno, veliko poudarka je namenil telesni pripravi, še zlasti, ko je okreval po marčevski operaciji kolena. Njegov pokrovitelj mu je omogočil, da je tri tedne preživel v rehabilitacijskem centru blizu Salzburga (Fusch am See), nad katerim je bil navdušen. »Naredili smo ogromno različnih testov za glavo, mišice, za psihološko pripravljenost. Dobil sem veliko uporabnih napotkov za naprej, svetovali so mi, naj več časa namenim počitku,« je opisal Ravnjak in bil hvaležen za izkušnjo v sodobnem centru, ki je namenjen le športnikom pod okriljem Red Bulla.
V Sloveniji bi o takšni podpori lahko le sanjal, vseeno pa pri njegovem napredku ne gre prezreti prispevka, ki sta mu ga v zadnjih letih dala zlasti Matevž Pristavec in Luka Gartner. Z reprezentanco bo sodeloval še naprej, bo pa Velenjčan zaradi sponzorskih obveznosti delno treniral tudi sam, tako kot doslej ga bo spremljal oče. Tudi letos ga čakajo snežne priprave na Novi Zelandiji, tako kot v zadnjih dveh letih pa se bo v okviru reprezentančnega programa udeležil posebnih treningov na Japonskem. »Gre za treninge na plastični podlagi, na kateri imaš občutek, da si na trdi snežni površini. Pristaneš na blazini, ki jo ves čas močijo in zalivajo z vodo. Potrebuješ dan ali dva, da se privadiš, nato pa se učiš. Možnost za poškodbe je veliko manjša kot na snegu. So pa seveda določene omejitve, skakalnica je 'fiksna', dlje kot 20 metrov niti ne moreš skočiti. Tam lahko opraviš ogromno skokov, tudi za telesno pripravo je ta stvar dobrodošla,« je še opisal Ravnjak, ki se bo zaradi snemanj več posvečal tudi skokom, na tekmah pa bo ostal zvest snežnemu žlebu, v katerem je lani tudi prišel do svojega največjega uspeha doslej.
Kolikšno težo je imel zanj tisti bron? »Bil sem v težkem obdobju, prehod v člansko konkurenco ni bil enostaven, moral sem se dokazati. Zelo sem vesel, da sem v tedanjem zdravstvenem stanju lahko dal vse od sebe. Razmere so bile težke, a izgovorov ni bilo. Kolajna mi je veliko pomenila, posvetil sem jo očetu. Zdaj pa moram osvojiti še eno za mamo.«
