Rekorder Peter Prevc ne more ujeti Tine Maze

V zadnjih tednih so nekatere Slovence presenetili domnevno visoki zaslužki slovenskih smučarskih skakalcev, v prvi vrsti najboljšega na svetu Petra Prevca. Druge so presenetile domnevno visoke dajatve športnikov davčni in finančni upravi. O tem, kaj je visoka nagrada in kaj so visoke dajatve, ni smiselno polemizirati. Bolj zanimiva je ugotovitev, da zaslužki najboljših smučarjev skakalcev še vedno močno zaostajajo za nagradami drugih junakov zimskih športov.

Kralj zimskih športov po finančnem merilu je hokej, zaslužki hokejistov v severnoameriški ligi NHL ali ruski zvezni ligi KHL močno presegajo zaslužke športnikov z belih strmin, zasneženih prog in skakalnic. Morebitna primerjava med zaslužki zimskih športnikov in najbogatejšimi akterji v kolektivnih športih je prav tako nemogoča in le pogojno smiselna. Za primerjavo: celoten nagradni sklad ene sezone v smučarskih skokih znaša 2,154 milijona švicarskih frankov (za vseh 30 tekem skupaj), kar je približno toliko, kot znaša povprečna letna plača enega nogometaša v angleškem državnem prvenstvu. Zgovoren je tudi vzpon nagrad v (poklicnem) tenisu: če je denimo Arthur Ashe leta 1968 osvojil odprto prvenstvo ZDA in ček za 14.000 dolarjev – tega resda ni mogel unovčiti zaradi statusa amaterja –, bosta zmagovalca odprtega prvenstva Avstralije (med moškimi in ženskami) bogatejša za vsak po 3,8 milijona avstralskih dolarjev (približno 2,5 milijona evrov).

Bolj smiselna in zanimiva je primerjava zaslužkov najboljših športnikov v zimskih panogah, kot so alpsko smučanje, smučarski tek in smučarski skoki, če ne upoštevamo nekaterih novodobnih panog, v katerih je možno kaj zaslužiti le na račun (osebnih) pokroviteljev.

Zgodovina denarnih nagrad v omenjenih treh panogah ni dolga, ob tem je treba upoštevati več sprememb, ki so jih doživeli posamezni zimski športi od začetkov tekmovanj do današnjih dni. Od krstne sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju (1967/68) do leta 1992 so zmagovalcem posamezne tekme pripisali po 25 točk in nato točkovali do 10., 25. ali 15. mesta. Šele leta 1993 so uvedli sistem točkovanja, ki je v veljavi danes, torej 100 točk za prvo mesto in točka za 30. mesto. Podobno je bilo pri smučarskih skokih, ki so resda ugledali luč sveta – kot tekmovanje svetovnega pokala – dobrih deset let za alpskim smučanjem.

Zaslužki smučarskih skakalcev in skakalk se ta čas ne morejo primerjati z zaslužki alpskih smučarjev in smučark, pri čemer velja enako na progi in »ob njej«. Za primerjavo: če si skakalci v eni sezoni razdelijo 2,154 milijona CHF veliko nagradno pogačo, si alpinci razdelijo 4,860 milijona CHF – resda za 14 tekem več kot skakalci –, enak znesek pa imajo na voljo tudi alpinke, torej gre skupno za 9,72 milijona CHF. Alpski smučar, ki bi zmagal na vseh 44 tekmah svetovnega pokala, bi bil bogatejši za 1,8 milijona švicarskih frankov, kar resda meji na znanstveno fantastiko, saj je to praktično neizvedljivo. Še »najbližje« temu dosežku je bila slovenska šampionka Tina Maze, ki se je v sanjski sezoni 2012/13 ustavila pri skupnem znesku nagrad 701.797 CHF. To je rekordni iztržek za posameznega smučarja ali smučarko v zadnjem desetletju. Dosežku Korošice se je še najbolj približala Američanka Lindsey Vonn, ki je v eni sezoni prej z nagradami zaslužila 552.994 CHF. Tudi če bi smučarske skakalce primerjali z navidez manj privlačno panogo, kot je smučarski tek, bi prišli do podobnega zaključka – tekači in tekačice v povprečju zaslužijo več od skakalcev. Norveška zvezdnica Marit Bjørgen je denimo v sezoni 2011/12 le z nagradami zaslužila 388.165 CHF. Slovenska šampionka Petra Majdič, ki je med vsemi v karavani zaslužila največ v sezoni 2008/09, pa je tedaj ozaljšala svojo blagajno z 227.000 CHF nagrad.

Tudi neposredna primerjava zadnjih petih popolnih sezon (glej tabelo), torej obdobje od sezone 2010/11 do sezone 2014/15, razkriva spoznanje o »primanjkljaju« smučarskih skakalcev v primerjavi z alpskimi smučarji in smučarskimi tekači. Seštevek osvojenih nagrad najboljših v posameznih sezonah znotraj panog in medpanožna primerjava razkrivata, da bi najboljša smučarka v tem obdobju zaslužila 2,525 milijona CHF, najboljši skakalec pa 902.000 CHF, kar je skoraj trikratna razlika! Najboljši skakalec bi zaslužil tudi veliko manj kot najboljša tekačica.

Razlika se skriva že v višini nagrad za najboljše po panogah. Skakalci zbirajo evre po enostavnem načelu 1 točka = 100 švicarskih frankov, kar pomeni, da zmagovalcu posamezne tekme pripada okroglih 10.000 CHF. Upoštevaje število 30 tekem na sezono to pomeni, da lahko skakalec s popolnim izkupičkom točk zasluži največ 300.000 frankov oziroma približno 275.000 evrov. Povsem drugače torej kot v alpskem smučanju, v katerem znaša nagrada za prvo mesto (ne glede na spol) 41.500 frankov (!). Veleslalomist à la Alberto Tomba ali slalomistka, kot je bila pred poškodbo Mikaela Shiffrin, bi lahko torej v 11 tekmah pospravila v žep 450.000 frankov le v svojih paradnih disciplinah ...

Morda Peter Prevc res ne bo nikdar ujel rekorderke z belih strmin Tine Maze, kljub temu pa je na dobri poti do rekordnega dosežka vsaj znotraj »svoje« panoge. Prav Prevc je namreč ta čas med vsemi skakalci osvojil doslej največ točk, ne pa (še) tudi največ denarnih nagrad. Od sezone 2009/10, ko je Svetovna smučarska zveza (FIS) spremenila sistem nagrajevanja v prid slabše uvrščenih skakalcev, namreč prav noben skakalec ni osvojil več točk kot Peter Prevc, pri čemer smo vzeli za primerjavo položaj po zadnji tekmi novoletne turneje (glej tabelo). Prevc je (upoštevaje eno moštveno tekmo) vključno s tekmo v Bischofshofnu osvojil 97.900 CHF ter presegel iztržek Thomasa Morgensterna iz sezone 2010/11 (97.800 CHF). In četudi bi upoštevali kot merilo število osvojenih evrov na tekmo (brez moštvenih preizkušenj), bi bil Prevc po 11 tekmah na vrhu: po koncu turneje štirih skakalnic je kotiral pri izkupičku 8400 CHF/tekmo, za njim pa so bili Morgenstern (8209, sezona 2010/11), Gregor Schlierenzauer (7345, 2012/13) in Andreas Kofler (7018, 2011/12).

Prevc je ob tem prav ob prelomu leta nanizal sedem sanjskih skokov, za tri zmage in eno tretje mesto ter rekordni izkupiček 1139,4 točke pa prejel trikrat po 10.000 CHF, enkrat 6000 CHF (3. mesto) ter 20.000 za skupno zmago, torej skupaj 56.000 švicarskih frankov, seveda bruto. Kdo ve, morda pa bo do zadnjih tekem sezone v Planici zrušil še kakšen (znotrajpanožni) rekord.