Rogla in slovenski navijači so pravi fenomen

Nekdanji avstrijski as v deskanju na snegu Sigi Grabner navdušen nad tekmami v Sloveniji in Žanom Koširjem.

Objavljeno
02. februar 2015 23.43
Špela Robnik, šport
Špela Robnik, šport
Rogla – Četudi je lani po 20 letih uspehov avstrijski šampion Sigfried Grabner končal kariero, ni zdaj nič manj aktiven v deskarski karavani. Je strokovni komentator na televiziji ORF, podrobno spremlja posameznike, ki tekmujejo z njegovo znamko desk. V njegovi ekipi je bil svojčas tudi Žan Košir.

»Res je, Žana sem pred leti vzel pod svoje okrilje, zato ga zelo dobro poznam. Razšla sva se v dobrih odnosih, zanj je bilo dobro, da se je odločil za menjavo proizvajalca. S tem je pokazal pogum in odločenost, njegov razvoj je šel s tem korakom v pravo smer. Je človek z zelo močnim značajem, ima stroga načela in takšno razmišljanje, pa seveda tudi nadarjenost, sta ga pripeljala do vseh teh uspehov. Kot nekdanjega učenca ga občudujem,« se je nekdanjemu varovancu že med svetovnim prvenstvom v Lachtalu poklonil 40-letni Grabner, znova pa mu čestital minuli konec tedna na Rogli, kjer je bil tokrat kot gledalec in kajpak podpornik »svojih« tekmovalcev. Med tistimi, ki nastopajo na deskah znamke SG Snowboard, je v zadnjih dveh sezonah tudi Tim Mastnak. Sigi je v mladem Celjanu prepoznal potencial, nanj v prihodnosti polaga še veliko upov. »Mislim, da je na pravi poti, dela dobro, tako mora nadaljevati, se osredotočiti na cilje in lahko bo segel visoko,« je povedal Avstrijec, ki ima sicer stalno prebivališče v Andori, kamor se spomladi umakne iz belega cirkusa.

V njem sicer pozimi tudi kot upokojeni tekmovalec zelo uživa. Še posebej na Rogli, kjer so se pravzaprav leta 1994 tudi začeli njegovi uspehi. »Res je, pred 21 leti sem na tej progi postal mladinski svetovni prvak, spomnim se, da je padal dež, tako kot lani na tekmi svetovnega pokala. A vseeno imam na Slovenijo in Roglo vedno lepe spomine,« je dejal in bil navdušen zlasti nad polnimi tribunami pod progo Jasa. »Zelo mi je všeč, da slovenski navijači tako glasno spodbujajo svoje tekmovalce. Niso le na domači tekmi, tudi na svetovnem prvenstvu jih je bilo videti in slišati ter tudi v Bad Gasteinu. Vedno, ko pride ta slovenska množica, je vzdušje odlično. Tudi sicer je tekma na Rogli lepa, takšno je tudi vreme, imamo sonce, odlične razmere na progi, glasbo, slivovico,« je v smehu pravilno po slovensko poimenoval žgano pijačo, pa tudi sicer natrosil nekaj slovenskih besed.

Priljubljeni Sigi velja za ikono alpskih disciplin deskanja na snegu, svojčas je osvojil 14 zmag v svetovnem pokalu, kristalni globus, naslov svetovnega prvaka, olimpijsko kolajno. Zdaj ko deskanje opazuje iz druge perspektive, se še bolj zaveda, kaj vse bi se v tej mnogokrat zapostavljeni panogi še dalo postoriti. »Več dirk bi bilo vedno dobrodošlo, pomagalo bi k zanimanju za ta šport. Sam menim, da je za gledalce zelo zanimiv paralelni sistem na izločanje. Naša glavna težava je, da smo del Mednarodne smučarske zveze, ki bo, razumljivo, smučanje vedno postavila na prvo mesto, deskanje bo vedno v ozadju. Radi bi več posluha, a hkrati tudi dovolj svobode in razumevanja za naš šport, da nas ne bi še naprej metali v isti koš kot smučarje,« se je razgovoril Grabner in še opozoril, da bo težko kaj spremeniti, dokler FIS vlada tako konzervativno. »Zdi se mi problematično, da nekdo, ki vidi le dve smučki, odloča tudi o deskanju. Pomembno je, da na vodilne položaje pripeljemo odgovorne ljudi, ki bodo znali razmišljati tudi po deskarsko. A težko je priti zraven. Tisti, ki imajo sveže ideje o tem, kako bi lahko ta šport v prihodnosti bolj zaživel, niso zaželeni,« je še dejal.

Ima morda tudi sam ambicije, da bi se bolj vpletel v športno politiko? Glede na to, da je bil v preteklosti vedno trn v peti avstrijski zvezi, ker je redno opozarjal na te stvari, pravi, da za to ni prav veliko možnosti. »Mislim pa, da v Sloveniji vsaj mediji kar dobro skrbite za promocijo deskanja, znate privabiti ljudi na tekme. V Avstriji pogrešam več tega. Če bi ljudi bolj seznanili z deskanjem in tekmami, bi jih na tekme gotovo prihajalo več.«