Rogljeva trenerju: Pa pojdi ti skočit!

Ženski skoki: Nemka Carina Vogt po olimpijskih igrah zlata še na svetovnem prvenstvu, Špela Rogelj deseta.

Objavljeno
21. februar 2015 00.32
Miha Šimnovec, šport
Miha Šimnovec, šport
Falun – Nemka Carina Vogt je le še potrdila, da je skakalka za velika tekmovanja. Potem ko je vse tekmice preskočila že na lanskih olimpijskih igrah v Sočiju, se je včeraj v Falunu ovenčala še z naslovom svetovne prvakinje. Najvišje uvrščena Slovenka je bila po pričakovanju Špela Rogelj, ki je z desetim mestom za las uresničila svoj cilj.

Skakalka ljubljanske Ilirije je že po prvem »polčasu«, po katerem je bila s skokom, dolgim 87 metrov, na sedmem mestu, dokazala, da je ta čas naša najboljša skakalka. Medtem ko sta si vodilni zvezdnici, Avstrijka Iraschko-Stolzeva (92,5 m) in Vogtova (91,5 m), pred Rogljevo zagotovili že precejšnjo prednost enajstih oziroma 7,3 točke, pa je bila 20-letnica z Jezera pri Ljubljani še zmeraj v igri za bron. Za tretjeuvrščeno Kanadčanko Taylor Henrich (90,5 m), zmagovalko četrtkovih kvalifikacij, je namreč zaostajala za še ulovljive 3,6 točke. Vendar pa je bila po drugi strani tudi njena prednost pred najbližjimi zasledovalkami minimalna.

V (pre)veliki želji, da bi nadomestila razliko, se ji je nato v finalu prikradel manjši spodrsljaj, zaradi katerega je izgubila tri mesta. Skočila je resda poldrugi meter dlje kot v uvodni seriji, toda najhujše tekmice so skočile še dlje, tako da se je morala na koncu sprijazniti s tem, da je zaokrožila deseterico. »Pri drugem skoku sem sama naredila napako, med prvim pa sem imela slabše razmere (+ 5,9 ). A takšen je pač šport,« je povedala, potem ko jo je trener Stane Baloh objel in malo za šalo, malce zares okrcal, češ zakaj pa »hodi« po zraku. Rogljeva mu ni ostala dolžna: »Pa pojdi ti skočit!«

Zatem je dodala, da doslej na tem SP ni imela sreče, pri čemer je imela v mislih tudi svoj kvalifikacijski poskus (80 m). »Kdo ve, morda pa se mi bo sreča nasmehnila v nedeljo,« je Rogljeva, ki je za tri mesta izboljšala svoj dosedanjo najboljšo uvrstitev na SP iz Predazza '13, uperila svoj pogled že proti jutrišnji tekmi mešanih ekip. Na njej bo nežnejši del slovenske zasedbe zastopala še Maja Vtič (87,5 m in 88,5 m), ki je bila včeraj trinajsta, potem ko je v finalu izgubila eno mesto.

»Nisem zadovoljna z uvrstitvijo, ki je posledica slabših skokov. Na treningih mi je sicer kazalo bolje, toda druga dekleta so za razliko od mene skakala tako, kot znajo,« je bila kratka in jedrnata 27-letnica z Mirne na Dolenjskem, nakar je dodala, da se bo svet kljub vsemu vrtel naprej. Je bila pa še vedno precej pod vtisom pogovora za eno od očitno humorističnih norveških televizijskih oddaj, v kateri so si jo – tako kot nekatere druge – malce privoščili. »Spraševali so me čiste neumnosti, med drugim tudi to, ali se veselim zlate kolajne in himne. Mene, ki sem bila trinajsta!?« se je jezila Vtičeva.

Nezadovoljni sta bili tudi preostali naši tekmovalki Katja Požun (83 m in 82 m) in Eva Logar (82 m in 84 m), ki sta zasedli 24. oziroma 26. mesto. »To je realen prikaz moje forme, na teh mestih se namreč gibljem že vso sezono. Ker ne morem več ničesar spremeniti, bom poskušala to SP čim prej pozabiti,« je omenila Požunova, medtem ko je Logarjeva tarnala nad tem, da se ji v zadnjem obdobju nič ne izide tako, kot si zamisli. »Zato je moja samozavest precej skrhana. Očitno bom morala v prihodnje delati še več oziroma bolje,« se je zamislila 23-letna članica SD Zabrdje.

Podobno kot reprezentančne kolegice in pravzaprav večina ob izteku se je čudila razpletu tekme, ki jo je z 92-metrskim skokom v finalu sebi v prid odločila Vogtova. Nemka je imela na koncu 1,8 točke naskoka pred drugouvrščeno Japonko Juki Ito (89 m in 93) ter 3,1 točke pred tretjeuvrščeno Iraschko-Stolzevo, ki je v drugi seriji (89 m) zapravila že tako rekoč dobljeno zmago. »Po prvem skoku nisem več verjela, da lahko osvojim zlato. Zato sem zdaj še toliko srečnejša,« je priznala 23-letna Vogtova. Ob tem kaže še pripisati, da so živci znova izdali japonsko zvezdnico Saro Takanaši (90 m in 93 m), ki se je morala tako kot na OI v Sočiju spet zadovoljiti z nehvaležnim četrtim mestom.