Tiskane izdaje
Nadarjeni mladenič iz Courchevela, ki ima po mami (iz Bergna) tudi norveško državljanstvo, že nekaj let na ramenih nosi smučarsko nasledstvo »trikolorov«. Je najresnejši kandidat, da po Killyju in Lucu Alphandu v prihodnosti postane nov francoski dobitnik velikega kristalnega globusa. Smučarski strokovnjaki so nad njim navdušeni, je eden tistih redkih preostalih vsestranskih smučarjev, za katere se zdi, da bodo z Ivico Kostelićem počasi kar izginili iz svetovnega pokala. Pravzaprav je ironično, da Pinturault v zadnjih letih prav zaradi posvečanja štirim disciplinam ni mogel do lovorike, ki pritiče najbolj »kompletnemu« tekmovalcu, temveč sta se zanjo borila tehnični in hitri specialist, Marcel Hirscher ter Aksel Lund Svindal (oz. lani Kjetil Jansrud). A bo tudi »Pintujev« čas še prišel, so prepričani.
V tej sezoni je res napočil nekoliko pozno. Če je v prejšnjih sezonah njegov napredek zavrla menjava opreme, je bil to v tej zimi grd padec v Beaver Creeku. »Po pretresu možganov, pa četudi le lažjem, se je težko vrniti,« je te dni razglabljal o razlogih za svoj najslabši začetek sezone doslej, po katerem je hitro izgubil stik z najboljšimi. »Decembra mi je bilo zares težko. Bal sem se napak in padcev. Ko sem izpustil veleslalom v Val d'Iseru, sem zamudil ogromno, med drugim pa izgubil tudi možnosti, da se borim za veleslalomski globus. A ob koncu leta sem si odpočil, bil sem utrujen, nato pa sem januarja dobro treniral in začel znova,« je dejal. Novo leto je tako prineslo novo poglavje, odkar je v Kitzbühlu tretjič zapored osvojil prestižno kombinacijsko zmago, pa je kot prerojen. Dobil je veliko dozo zagona, tudi ker je zmagovalni oder delil z reprezentančnima kolegoma Thomasom Mermillod-Blondinom in Victorjem Muffat-Jeandetom.
»Chapeau les Bleus!«
Za Francijo je bila to zgodovinska trojna zmaga, nanjo so čakali 46 let – v Vossu so leta 1970 prva tri mesta v slalomu zasedli Patrick Russel, Jean-Noël Augert in Henri Brechu. »Lepo je videti spet takšen francoski uspeh. Ta generacija fantov me spominja na našo. Močni so in stalno osvajajo dobre rezultate v vseh disciplinah. Mislim, da so takšnega trojčka sposobni tudi v veleslalomu,« je uspeh pod Streifom pospremil Russel in že januarja tudi pravilno napovedal, da bo to gotovo dvignilo Pinturaulta. Dejansko je dvakratni mladinski svetovni prvak v veleslalomu ob štirih (od petih) zmagah v tej zimi zmagovalni oder delil z rojakom, nazadnje v Hinterstoderju s Thomasom Fanarajem, v Naebi z Mathieujem Faivrejem, v Chamonixu, kjer je tudi dvignil (za zdaj le čokoladni) globus v kombinaciji, pa z Mermillod-Blondinom. »To je vedno nekaj najlepšega, ko lahko uspeh deliš s svojimi prijatelji iz reprezentance. Kako glasno smo skupaj peli marseljezo v Kitzbühlu. Nisem velikokrat evforičen, toda tokrat si ne morem pomagati, tako srečen sem,« se ni mogel zadržati najvidnejši predstavnik francoskih uspehov zlasti zadnjega dela sezone.
Pri tem res ne gre spregledati tudi njegovih rojakov, zlasti v veleslalomu, kjer so kar štirje v elitni sedmerici, tudi slalomska veterana Lizeroux in Grange sta še vedno pomemben del moštva, zanesljivi so smukači Guillermo Fayed, Adrien Theaux in Johan Clarey. Mnogi menijo, da tako močne reprezentance Francija še nikdar ni imela. »Chapeau les Bleus!« jim sporoča legendarni Killy, direktorju reprezentance Davidu Chastanu pa se ob tem lahko smeji od zadovoljstva: »To kaže na to, da dobro delamo. V zadnjih sezonah smo po mojem mnenju zelo dobro usklajevali delo v tehničnih in hitrih disciplinah, vztrajno povezovali tehniko in hitrost. Vsak dober rezultat je dodatna motivacija za ostale. Ali pišemo zgodovino ali ne, me dejansko ne zanima. Bolj me zanima naša prihodnost.«
Na Vitrancu zmagujejo
Tudi sam je navdušen nad njihovimi predstavami v tej zimi. Že dolgo spremlja Pinturaulta, a ga čudi, da je v tej zimi eksplodiral tako pozno. »Je zunajserijski smučar, tehnično popoln. V smuku ima težavo, ker pač ni dovolj težak. Toda slalom in veleslalom sta disciplini, v katerih so lahko spet boljši manjši in okretnejši tekmovalci. Za časa Jureta Koširja so bili spredaj težki, visoki in močni smučarji. Zdaj pa so s spremembo tehnike in krajšimi zavoji spet v ospredju bolj eksplozivni. Samo poglejte Henrika Kristoffersena, kako je gibljiv, čisti akrobat,« je še dejal Šmitek, ki še ne 25-letnega Francoza, zmagovalca lanskega veleslaloma Pokala Vitranc, znova pričakuje v vrhu v Kranjski Gori, kjer je sicer leta 2011 prvič stopil na zmagovalni oder v svetovnem pokalu in bil odtlej še štirikrat med najboljšo trojico na slovenskem prizorišču. »Naš veleslalom je zelo zahteven, tu zmagujejo tisti z najboljšo tehniko, od Ingemarja Stenmarka, Alberta Tombe, Benjamina Raicha in nato Teda Ligetyja. Morajo biti pogumni, agresivni in obvladati stvari. Če jih gledaš na prvi strmini Vitranca, vidiš največ. Hitro se pokaže razlika.«
