Šele drugič do fantastičnih občutkov ob ničli

Pokljuka – Domača tekma svetovnega pokala brez najboljšega slovenskega biatlonca Jakova Faka seveda izgubi del čara, a Klemen Bauer je odlično vskočil namesto reprezentančnega kolega. Resda v šprintu ni mešal štren prav pri vrhu, a z 12. mestom je presegel pričakovanja. Uvodni dan pokljuških preizkušenj sta se zmag razveselila Martin Fourcade in Laura Dahlmeier.

Z zelo slabo popotnico so se s prvega prizorišča nove sezone v Östersundu na domača tla preselili slovenski biatlonci, saj je na Švedskem – ob odsotnosti bolnega Faka – najboljšo posamično uvrstitev vpisala Teja Gregorin, ko je v šprintu zasedla 32. mesto. Bauer je bil na 20 km 33., včeraj pa ob čudoviti kulisi, za katero so poskrbeli gledalci (4400) in vreme, močno popravil vtis. Jasno je bilo, da bo v razmerah z odlično vidljivostjo in v brezvetrju (kako drugače torej kot v Östersundu) štelo zgolj popolno streljanje in prav na strelišču se je naš biatlonec tokrat še posebej izkazal. Natančno in hitro streljanje s šele drugo »ničlo« v karieri je odprlo pot njegovi najboljši uvrstitvi od zasledovalne tekme v Kontiolahtiju v sezoni 2013/14 (5.). Zanj sicer prav posebno presenečenje to ni bilo, saj na treningih pogosto strelja v takšnem slogu, prenesti to na tekmo pa je seveda že druga stvar.

»Prav zavoljo tega mi je danes močno odleglo. Na treningih je odstotek zadetih strelov res zelo visok, na tekmi precej manj. Rezultat je takšen, kot sem si želel, še lepše bi bilo sicer, če bi bil med deseterico, občutek, ko pokriješ vse tarče, pa je fenomenalen. Žal se mi je to doslej zgodilo le enkrat, želel bi si to večkrat doživeti. A sezona je še dolga …« ni imel pripomb na nastop Bauer, ki ga rezultati na Švedskem niso potrli, saj je verjel, da je v resnici veliko bolje pripravljen. Zato tudi zagotavlja, da je včerajšnja tekma veliko bolj realen pokazatelj njegove moči, kot sta bili obe v Östersundu. Tam si namreč po komaj 85. mestu v šprintu niti ni izboril mesta na zasledovalni preizkušnji, danes pa bo v tej disciplini napadal deseterico in tudi svojo najboljšo pokljuško uvrstitev v karieri sploh (7. mesto). Nekaj rezerv za to sicer vidi še v teku. »Sedmo mesto bi res bilo lahko rezultatski cilj, četudi se s tem nočem obremenjevati,« je napovedal ob Fakovi odsotnosti prvi slovenski adut, ki pa o tej vlogi ne želi razmišljati.

Bauer je bil takorekoč edina svetla slovenska točka, saj se Miha Dovžan, Rok Tršan in Mitja Drinovec niso uvrstili na zasledovalno tekmo, prav tako ne Urška Poje. Pri ženskah je to uspelo Teji Gregorin (36.) in Anji Eržen (37.), predvsem prva ni bila zadovoljna s prikazanim, saj je pri streljanju stoje pustila nepokriti dve tarči, ta težava pa se je izpostavila že v Östersundu. »Da, odtlej nisem prav nič napredovala, ne vem, kaj je narobe, morajo pa biti to težave v glavi. Če lahko zadenem na treningu, bi pač lahko tudi na tekmi. Takšna je trenutna realna slika, čez noč ne bo šlo na bolje, kar pomeni, da bo za zasledovanje težko kaj spremeniti, lahko le upam,« ni skrivala razočaranja Gregorinova, ki se je pred štartom dobro zavedala, da jo zgolj popolni izkupiček na strelišču vodi na želena mesta.

Zmagovalca šprinterske preizkušnje sta bila pričakovana, namreč vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala, Martin Fourcade in Laura Dahlmeier, še posebej pa se je veselil Francoz. Pokljuško prizorišče je bilo namreč zanj doslej zakleto, na Rudnem polju nikakor ni našel poti do 1. mesta, tokrat ga vendarle je, kar pomeni, da je dopolnil svoj mozaik in ima poslej zmage na vseh prizoriščih svetovnega pokala. Prav tako sta bila pri moških pričakovana preostala dva obraza na zmagovalnem odru – Johannes Thingnes Bø in Anton Šipulin –, medtem ko je pri ženskah prišlo do presenečenja. Prvič se je namreč med najboljšo trojico v svetovnem pokalu prebila Justine Braisaz, tretja pa je bila prav tako precej neuveljavljena Marte Olsbu.