Šest milijonov za sedem zimskih spektaklov

Navdušenci nad zimskimi športi v Sloveniji bodo v tej sezoni resnično prišli na svoj račun. Pri nas bo gostovalo sedem tekem svetovnega pokala – ob tradicionalnih prireditvah v Kranjski Gori, Mariboru, Planici in Pokljuki so na urniku tudi tekme smučarskih skakalk v Ljubnem, deskarjev na Rogli in tekaška preizkušnja v Planici, ki si bodisi šele utirajo pot v redni program zimske sezone bodisi v njem ne uživajo dolge tradicije. Smučarska zveza Slovenije (SZS), ki pod svojim dežnikom združuje 2300 športnikov v 223 društvih, bo torej v tej sezoni med najbolj aktivnimi športnimi panožnimi zvezami v Sloveniji.

Sedem odmevnih mednarodnih prireditev je treba organizirati tako rekoč brezhibno in izpolniti merila Mednarodne smučarske zveze (FIS). Gre za organizacijo tekmovanj, zagotovitev spremljajočih dejavnosti za prisotne gledalce, pogosto tudi za zahtevne koncertne prireditve, ki lahko pomenijo magnet za množico. To je treba pospremiti tudi po finančni plati in pokriti proračune posameznih prireditev.

Najodmevnejše športne prireditve zahtevajo največ organizacijskih sredstev, zato ni presenetljivo, da imajo največje proračune športni spektakli v Planici, Kranjski Gori, Mariboru in na Pokljuki. Če upoštevamo izkušnje organizatorjev iz preteklih let in špekulativno napoved za letos, bi morali organizatorji vseh sedmih zimsko obarvanih prireditev v tej sezoni priskrbeti dobrih 6 milijonov evrov (glej tabelo), pri čemer pomenijo več kot polovico tega zneska le kumulativni stroški organizacije tekem pod Poncami in na Vitrancu.

Proračun Pokala Vitranc v Kranjski Gori tako znaša v povprečju približno 1,3 milijona evrov, pri čemer zapolnijo pokrovitelji približno 52 odstotkov malhe, 41 % pomeni postavka prodaja medijskih pravic (v tujino), 4 % iztržijo prireditelji od prodaje vstopnic, druge postavke pomenijo 3 % vseh prihodkov. Organizatorji Pokala Vitranc ob tradicionalnih slovenskih sponzorjih že več let aktivno sodelujejo tudi s hrvaškimi partnerji.

Planiška prireditev, tradicionalni finale svetovnega pokala v smučarskih skokih/poletih, zahteva še večji proračun, in sicer približno 1,9 milijona evrov. Proračun spektakla pod Poncami zapolnijo z marketinško dejavnostjo (53 %), prodaja TV pravic pomeni v povprečju dodatnih 21 odstotkov proračuna, tudi postavka »vstopnina« pomeni zavidljivih 19 odstotkov proračuna planiške prireditve, ki jo držijo »nad črto« tudi drugi viri (7 %). Pri organizaciji planiške preizkušnje svetovnega pokala sodeluje približno 900 ljudi, med njimi jih 120 deluje neposredno na snegu. Na Pokalu Vitranc je aktivnih približno 600 ljudi, a jih je ob progi več kot v Planici, in sicer med 250 in 300.

Glede na priljubljenost dogodkov v Planici in Kranjski Gori, njuno odmevnost in bogato tradicijo ni presenečenje, da omenjeni prireditvi predstavljata največji neposredni izplen za proračun Smučarske zveze Slovenije. Pokal Vitranc, ki deluje kot samostojna enota, prinese v blagajno SZS približno 208.000 evrov v gotovini, še dobrih 110.000 evrov pa v obliki storitev in oglasnem prostoru. Planica, ki deluje pod okriljem SZS, ozaljša blagajno slednje za dobrih 153.000 evrov, skupaj SZS iztrži približno 300.000 evrov.

Ob tem velja izpostaviti, da nekatere prireditve, denimo, svetovni pokal v skokih za dekleta na Ljubnem, še niso dobičkonosne. SZS tam podpira izvedbo tekmovanja s 40.000 evri letno, to pa ji posredno prinaša pozitivne »točke« pri FIS, ko gre za kandidaturo za izvedbo drugih tekem svetovnega pokala ali svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah.