Skok navzgor, a do vrha je še dolga pot

Ruhpolding – Uvodna predstava klasičnega sporeda na tradicionalni bavarski postaji biatloncev sredi januarja je potrdila predvidevanja o zahtevni vrnitvi vodilnega slovenskega aduta Jakova Faka med najboljše. Tem se je resda v primerjavi s poraznim decembrom malce približal, a še vedno so tekmeci, s katerimi se je v prejšnji sezoni boril prav za vrh, krepko pred njim.

Nove zmage, tokrat na 20-kilometrski posamični preizkušnji, se je veselil Martin Fourcade, zdaj že dolgo vodilni biatlonec karavane v svetovnem pokalu, moštveno so bili za začetek novega poglavja zelo zadovoljni v ruskem taboru (Šipulin 3., Cvetkov 5., Garaničev 6.), pri slovenski reprezentanci pa vnovič ni bilo nasmejanih obrazov. Med dobitnike točk se je resda vpisal povratnik po virozi in težavami s komolcem Fak, končno 36. mesto pa za tekmovalca, ki se je lani veselil naslova svetovnega prvaka, nato pa osvojil 3. mesto v skupni razvrstitvi zime, seveda nikakor ne more biti posebej podčrtano.

»Tokrat sem že bil prav vesel, da sem se spet znašel na štartni črti, potem ko me prejšnji teden v Ruhpoldingu ni bilo. Hitro pa sem si bil na jasnem, da je pred menoj zelo zahtevna naloga. Sneženje je namreč sprva upočasnilo progo, ko pa je prenehalo, so bili posamezni predeli seveda neutrjeni, tam je močno drselo,« se je spomnil in posebej poudaril, da je bilo med vsemi udeleženci precej ugank o pravilni izbiri smuči in njihovi pripravi. »Škoda, da je bila ob moji vrnitvi v sezono svetovnega pokala takoj najdaljša preizkušnja, predvsem na začetku je bilo naporno, v nadaljevanju in končnici pa sem vendarle občutil napredovanje. Seveda še nisem na želeni ravni, toda zdaj verjamem, da bom iz tekme v tekmo bližje najboljšim,« je povedal eden od predvidenih udarnih junakov sezone med slovenskimi akterji na smučeh, a po kopici težav je bil njegov december zares porazen, na uvodni januarski postaji, prejšnji teden v Ruhpoldingu, pa ga še ni bilo na štartu.

Včeraj je tako le nastopal z bolečim komolcem, težav pa le ni označil kot tako hudih, da bi ga na strelišču posebej ovirale. Na 20-kilometrski tekmi je zgrešil tri tarče, naslednji ruhpoldinški nastop bo zanj v jutrišnji štafeti. Seveda bo moral, tako kot nazadnje na Pokljuki, izpustiti prestižno tekmo s skupinskim štartom. »Prav hudo mi je zaradi tega, saj je ta disciplina zares zanimiva in med občinstvom tako priljubljena. Toda zdaj si pač še nisem prislužil vizuma za nastop med 30 najboljšimi, verjamem, da bo v nadaljevanju sezone drugače,« ga ni zapustil optimizem.

Sicer pa ne glede na vse zaplete v uvodnem delu zime Fak nedvomno ostaja očitno edini kandidat med slovenskimi biatlonci, ki bi lahko tako kot v preteklosti večkrat opozoril nase. Klemen Bauer, načrtovana št. 2 pri moški izbrani vrsti, je včeraj zaradi slabega počutja predčasno končal preizkušnjo, za Roka Tršana je uvrstitev na 50. mesto, torej v zgornji polovici med nastopajočimi, solidna, Miha Dovžan je na 89. mestu krepko zaostal za večino tekmecev, Lenart Oblak pa je pristal prav na dnu, na 103. mestu …

Ugank o najslabši beri biatloncev v »1. polčasu« sezone doslej je precej, jasno pa je, da bo v sedanjem strokovnem štabu glavni trener Tomaš Kos moral nastopiti bolj odločno, odgovorni naj razmislijo o smiselnosti številnih sodelujočih »svetovalcev«, prav ti zadnji meseci pa tudi razkrivajo, kako boleče je pomanjkanje kakovostne baze. Ob podvigih Jakova Faka in Teje Gregorin je kar prepogosto šlo v pozabo, da naslednikov na njuni ravni preprosto ni.

S. U.