Slovenska reprezentanca v takšni jami še ni bila

Biatlon: Fak z bolečim komolcem v Ruhpolding po zasuk.

Objavljeno
10. januar 2016 23.13
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič

Ruhpolding – Kraja na Bavarskem, kjer se je Slovenija pred štirimi leti razveselila prve biatlonske zlate kolajne na SP, za zmago Jakova Faka na 20 km, si v zadnjih dneh v našem taboru ne bodo ohranili v lepem spominu. Naša reprezentanca je namreč padla v globoko jamo, vrnitev na površje bo očitno zelo zahtevna in zapletena. Junaka zadnjega dne Ruhpoldinga sta bila Martin Fourcade in Laura Dahlmeier.

Tradicionalno odlično obiskano prizorišče v sezoni tokrat ni ponudilo svoje najbolj praznične podobe, vseeno pa je na dan pospremilo biatlonsko elito po 10.000 gledalcev. Ruhpolding je namreč na koledarju nadomestil Oberhof, tekma z običajnim terminom sredi januarja pa bo na nemškem jugu sledila v tem tednu. In pred to naslednjo preizkušnjo v slovenskem taboru upajo, da bodo člani izbrane vrste s povratnikom Fakom vendarle začeli tako želeno pot k uresničevanju visokih ciljev.

Za temi so namreč v minulih dneh krepko zaostali, pravzaprav naša reprezentanca še ni bilo tako daleč od najboljših, odkar se pač v dobrih dveh desetletjih ostro spogleduje s konkurenco svetovnega pokala v biatlonu. Tako pa je ob odsotnosti nekdanjega svetovnega prvaka, bronaste olimpijke Teje Gregorin in najbolj izkušene Andreje Mali izbrana vrsta trenerja Tomaša Kosa doživela celo to, da se prav nihče ni uvrstil med 60 nastopajočih v zasledovanju! In kot da ne bi bilo težav že od prvih dni sezone dovolj, se je v petkovem šprintu zapletlo še s smučmi; tradicionalno izjemen delež servisa pod vodstvom Anžeta Globevnika je tokrat izostal, kar pa vendarle ne zbuja resnejših skrbi, saj se to serviserjem, domala vsem v karavani, zgodi vsaj dvakrat ali trikrat na zimo. Precej glasnejši alarm pa tuli glede tekmovalnega stanja slovenske vrste pod vodstvom glavnega trenerja Tomaša Kosa in ob njem pisanega števila sodelavcev.

Nova priložnost bo tako od srede naprej, ključna uganka pa je ta čas Jakov Fak. Najprej ga je po decembrski ekshibicijski tekmi na Schalkeju položila v posteljo viroza, nato se je ob padcu med pokljuškim treningom tako močno udaril v levi komolec, da včeraj sprva še ni bilo povsem jasno, kdaj se bo sploh lahko pridružil konkurenci v Ruhpoldingu. Predvsem na strelišču se namreč ne more izogniti bolečini, ko pač komolec nasloni na preprogo, a do sredinega štarta na 20 km naj bi omenjene težave le izginjale. Doma bosta za začetek ostali rekonvalescentka Teja Gregorin in najmlajša reprezentantka Urška Poje, na Bavarsko pa ju bo pot vodila ob koncu tedna, ko bosta nastopili v slovenski štafeti.

Med najboljšimi, sodeč po zadnjih treh dneh, silovitih zasukov ni, resda pa lahko koga od favoritov tudi kdo preseneti, kar se je denimo v sobotnem zasledovanju posrečilo Avstrijcu Simonu Ederju. Toda na včerajšnji tekmi s skupinskim štartom je nato spet svojo moč pokazal vodilni svetovni biatlonec Martin Fourcade, ki se mu je v prejšnji sezoni Fak že prav lepo približal, zdaj pa je od njega tako daleč, da si to težko predstavlja kdorkoli med rednimi spremljevalci biatlonskega športa v zadnjih zimah. Prav dogajanje v Ruhpoldingu pa je potrdilo, kako ozek je slovenski nabor konkurenčnih reprezentantov v primeru odsotnosti Faka in Teje Gregorin. Tudi ženska tekma je bila tu za slovensko vrsto nekakšen nebodigatreba, domače privržence pa sta razveselili sobotna in nedeljska zmaga Laure Dahlmeier, očitno uspešne naslednice slovitih nemških biatlonk.