Snežna kraljica bo živela tudi brez Kostelićevih

Hrvati so prepričani, da se bo spektakel nadaljeval tudi brez domačih uspehov, ob jubileju zahtevna ledena preizkušnja.

Objavljeno
05. januar 2015 13.27
Slovenski navijaci Zagreb 4.1. 2015
Špela Robnik, poročevalka
Špela Robnik, poročevalka
Kar hreščalo je pod smučmi delavcev, trenerjev in tekmovalk v Zagrebu na Rdečem spustu, ki bi se včeraj zlahka preimenoval v Ledeni spust. Odlično pripravljena proga je bila tolažba za lansko odpoved, pohvale pa dodatno darilo ob desetem jubileju tekem na Sljemenu. Manjkala je le kakšna janica.

»Ne morem verjeti, da je minilo že deset let. Zdi se mi, da je Snežna kraljica tu že od nekdaj, a hkrati kot da je bila prvič šele včeraj,« je razmišljala Ana Jelušić, leta 2007 z drugim mestom junakinja na Rdečem spustu, danes pa medijska koordinatorka pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS). A na Sljeme se vedno rada vrne, na to tekmo jo vežejo najlepši spomini njene karieri, ki jih je z veseljem obujala tudi včeraj v ciljni areni. »Od prvega dne sem bila del tega dogodka, zato vem, koliko truda je bilo vloženega, da se je tekma obdržala. Danes jo doživljam v drugačni vlogi. Ko tekmuješ, si kot v nekem balončku, zdaj ko sem na drugi strani, vidim, kako dejansko tekmo doživljajo dekleta. Zdaj vidim, kako pomembno je, da tekmo vzdržujemo na visoki kakovostni ravni in ne pademo nižje.«

Tekme so resda že od vsega začetka živele skupaj z evforijo uspehov Janice in Ivice Kostelić, a tudi brez njiju na Sljemenu ni nič manj živahno. Glasno navijanje ob prihodu sleherne tekmovalke v cilj, odlična glasba in duhovita uradna napovedovalca. Morje hrvaških zastav, med njimi številne slovenske. Okoli 8000 navijačev naj bi se z avtobusi pripeljalo na Medvednico, približno toliko jih pričakujejo na jutrišnjem nočnem moškem slalomu. »Verjetno jih ne bo toliko kot v najboljših letih, ko je bil Ivica v vrhu. Zdaj ni v najboljši formi, a tekma je za nas praznik, tako ali drugače. Zavedam se, da je tokrat veliko Slovencev prišlo zaradi Tine Maze, ampak vedno so dobrodošli,« je povedal direktor hrvaških smučarskih reprezentanc in hkrati prvi mož organizacije Vedran Pavlek.

Težka tekma na betonu

Slednjemu se je pred dvema tednoma odvalil kamen od srca, ko so se temperature spustile pod ničlo in jim je Rdeči spust pobelil sneg. Zavedal se je, da so pri FIS veliko tvegali, ko so jim ob snežni kontroli pogledali skozi prste. Tedaj je bilo pripravljenih le 20 odstotkov proge, a so jim, tudi na podlagi vremenske napovedi, zaupali, da bo do tekme vse nared. Tako ledene niso pričakovali. »Ponoči je prišla vlaga, nato pa je proti jutru stisnil mraz in dobili smo beton. Za dekleta je bila ta podlaga kar težka. A videli ste, kako so na njej smučale najboljše smučarke, denimo Shiffrinova. Kaj takega že dolgo nisem videl,« je bil navdušen.

Tudi šef ženskih tekem svetovnega pokala Atle Skaardal je po tekmi, ob podelitvi priznanj najboljšim, le zadovoljno kimal in hvalil prireditelje, ki sicer vsako leto bijejo bitko z vremenom. »Sljeme ni problematično prizorišče, a včasih predstavlja zahteven izziv zaradi geografske lege in podnebja, ki zna biti pozimi pretoplo. A sicer je Zagreb postal eden od vrhuncev zime, borimo se, da bo tako tudi ostalo,« je povedal Norvežan, ki je že na terenu prek radijske zveze Pavleku namenil še nekaj drugih spodbudnih besed.

Hrvate je namreč pohvalil po nastopih njihovih štirih neizkušenih mladenk Leone Popović, Ive Mišak, Matilde Šola in Saše Tršinski, ki sicer niso bile blizu najboljšim, a pokazale pogum in nadarjenost na zahtevni progi. »Imate smučarsko prihodnost, ta dekleta so fantastična. Potrebujejo le nekaj let izkušenj, pa bodo prava. Z njimi dela dobra ekipa, mislim, da so na dobri poti,« je dejal Skaardal in še pristavil, da je seveda dobro, če ima vsako prizorišče dobre domače tekmovalke, vendar pa so tekme za Snežno kraljico (mimogrede, te so se sprva imenovale Zlati medved, a so jih preimenovali v čast Janici) že same po sebi tako močan in velik dogodek, da niso odvisne od domačih uspehov.

Uresničene sanje

Z dosegom te ravni pa je že lahko nacija, ki je šele pred nekaj leti vstopila na smučarski zemljevid, več kot zadovoljna. Pri tovrstnem konceptu je treba vztrajati, je prepričan tudi hrvaški smučarski veleum Ante Kostelić. »V prihodnosti bo vse odvisno od Pavleka in načina, kako bo vzdrževal kakovostno raven teh tekem. Dejstvo je, da so tekme na Sljemenu izjemnega pomena za hrvaško smučanje, tudi z vidika financ,« je povedal oče hrvaškega smučanja, ki mu vselej prikimata tudi njegova otroka. Resda nista uresničila velikega sna, da zmagata pred domačimi gledalci, a kot je dejal Ivica, ki počasi končuje kariero profesionalnega smučarja, je bila uresničitev otroških sanj pred desetimi oz. sedmimi leti, ko so tam prvič tekmovali fantje, že novica, da bo na njegovem domačem hribu tekma za svetovni pokal. »Spomnim se veselja, ko so nas uvrstili na koledar svetovnega pokala. Bil sem predtekmovalec na prvi ženski tekmi, nato pa nekaj let nestrpno čakal, da pride na vrsto še moška tekma. Vesel sem, da so te tekme postale takšen trend, tako dobro organiziran dogodek, s katerim so zadovoljni tako tekmovalci kot navijači,« je dejal 35-letni smučar. Kaj pa, ko Kostelićevih ne bo več? V koledarju FIS je Snežna kraljica še do leta 2018, glede na to, da je nedavno postala tudi članica elitnega kluba organizatorjev 5+, bo še nekaj časa tudi ostala. »Tudi ko nas ne bo. Tekma je zaradi dobre organizacije sama zase dobra blagovna znamka in mislim, da bo tako tudi v prihodnosti,« je še dejal Ivica Kostelić.