Žanova srebrna kolajna za Roglo še boljše izhodišče kot zlata

Deskar Žan Košir je bil povsem blizu naslova svetovnega prvaka v veleslalomu, a ga je zapravil z napako tik pred ciljem.

Objavljeno
23. januar 2015 21.16
Špela Robnik, poročevalka
Špela Robnik, poročevalka

Lachtal – Potem ko je Rok Marguč prebil led, je bila dan pozneje v paralelnem veleslalomu na SP druga kolajna ves čas v zraku. Po kvalifikacijah, skozi katere so se prebili trije Slovenci, sicer res še ni bilo povsem jasno, kdo bo posegel po njej, a naposled je prvo snežinko ujel favorit prvenstva Žan Košir.

Odlično vzdušje in polne ciljne tribune, česar deskarji na tekmah svetovnega pokala nikakor niso vajeni, so včeraj v veliki meri pričarali slovenski navijači. Tiste s Štajerske je privabila Margučeva bronasta kolajna, tisti z Gorenjske so tako ali tako že stalnica na pomembnih tekmah. Kot nekakšno zagotovilo za dober rezultat s svojo navzočnostjo učinkujejo na svojega varovanca iz Tržiča. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Čeprav Košir na SP ni polagal tolikšnih upov kot denimo lani na OI, je bila kolajna, njegova prva na svetovnih prvenstvih, lepa nagrada, zaslužen del pogače in hkrati obliž po »le« petem mestu v slalomu. Resda jo je spet spremljal tudi kanček grenkobe, ker je bilo zelo blizu tudi zlato, a navdušenje pri navijačih ni bilo nič manjše, pa tudi Koširjevo zadovoljstvo ne.

»Vendarle imam tudi jaz snežinko, počasi napredujem, a saj imam še nekaj sezon pred seboj. Seveda bi si želel zmagati, tega ne zanikam, morda bi si tudi danes zaslužil, ampak tako je, to sem pač jaz,« je povedal 30-letnik, potem ko ga je v velikem finalu premagal nevarni Andrej Soboljev. Z dobitnikom slalomskega srebra sta bila v tekmi za naslov neverjetno izenačena, čakala, kdo bo prvi naredil napako in dvoje vratic pred ciljem je le za hipec zdrsnil Košir, Rus pa je dobil še drugi njun medsebojni dvoboj v zadnjih dveh dneh. O tem, ali po Lukasu Mathiesu in Rolandu Fischnallerju postaja njegov novi krvnik, Košir niti ni razmišljal. »Tako kot si je on zdaj zaslužil, si bom tudi jaz na naslednjih tekmah. Ves čas se tekmeci menjajo, jaz pa ostajam v konstantni formi, na to sem ponosen. Vse tekme v tej sezoni sem končal med najboljšimi petimi, tudi v zadnjih dveh letih jih je bilo malo, ko sem zgrešil najboljšo peterico,« se je kljub finalnemu porazu zavedal svoje dobre forme, s katero je navduševal na avstrijskem Štajerskem.

Priznal je tudi, da ga je slalomski izpad v četrtfinalu dovolj ujezil, hkrati pa Margučev uspeh toliko dvignil, da je v izločilnih bojih deloval še nekoliko bolje kot dan prej. Sprostil se je tudi pritisk, ki ga je na teh pomembnih tekmah vendarle precej čutil. Tokrat so ga v kvalifikacijah tekmeci kar nekoliko presenetili. »Videl sem, da so ostali zelo hitri, v finalu pa sem skupaj sestavil nastope, ki so bili dokaj zanesljivi, a še vseeno ne najboljši. So pa zadostovali za to kolajno,« je še razmišljal in sklenil, da je na tej zahtevni, a odlično pripravljeni progi dobro stopnjeval nastope. Na Roglo, o kateri je pred prvenstvom govoril skoraj več kot o Lachtalu, pa bo lahko prišel na vrhuncu moči. »Idealno izhodišče imam. Če bi zmagal, bi bilo težje, saj bi moral spet zmagati, zdaj pa je v meni ravno dovolj jeze, da se povzpnem.«

Na domače dvorišče se bo s kolajno znova vrnil tudi Marguč, ki včeraj po izpadu v osmini finala ni mogel skriti razočaranja. Za seboj je namreč imel sijajne kvalifikacijske nastope, po katerih je že dišalo po novi kolajni. A napaka v zadnji strmini ga je stala nadaljevanja, za kar nekaj časa je v šoku obsedel v cilju. »Kolajna mi ni pustila spati, kar je razumljivo, adrenalin je bilo težko umiriti. Spal sem štiri ure, a se mi to v kvalifikacijah ni poznalo. Navdušen sem bil nad prvim nastopom, to je bila samozavest, ki sem jo potreboval, da lahko pokažem, kar znam,« je nato le zbral misli Laščan in naposled prvenstvo zapustil z nasmeškom na obrazu in slalomskim bronom, ki ga je sinoči tudi prejel okoli vratu na podelitvi v Snežnem cirkusu v Murauu.

Na njej sta blestela oba slovenska junaka, nato pa se pozno zvečer podala na pot na bolj domači del Štajerske. Že ob 7. zjutraj ju je danes čakal trening na Rogli, eden zadnjih pred sobotno tekmo svetovnega pokala. Tudi Rok Flander se ga je že veselil. Z včerajšnjim 8. mestom sicer ni bil pretirano zadovoljen, se pa zato nadejal, da bo na domači tekmi že lahko prikazal še kaj več.