Tiskane izdaje
Oberhof – Biatlonska karavana je v vedno znova zoprnih vremenskih razmerah tradicionalne prve januarske postaje vajena že vsega hudega, vendar pa vseeno zlepa ni doživela takšne tekme, kot je bila včerajšnja moška štafetna. Zmage so se po napeti končnici veselili Rusi pred Francozi, Sloveniji je pripadlo solidno 11. mesto.
Naša izbrana vrsta je tokrat nastopila brez Jakova Faka in tako že vnaprej napovedala, da se prav za vrh ne more boriti. A na koncu se je v silno nenavadni tekmi številnih napak in kazenskih krogov predstavila v spodobni luči, zasedla 11. mesto, bila blizu višji uvrstitvi, po prvi analizi trenerja Uroša Velepca pa bi se s Fakom borila celo za elitno peterico; bržkone so bile nedosegljive le Rusija, Norveška, Francija in Nemčija. »Že 5. mesto pa je pripadlo Ukrajini, za katero je v zadnji predaji tekmoval Sergej Semjonov, Jakov pa je od njega boljši biatlonec,« je poudaril omenjeni trener slovenskih reprezentantov. A prav posebej seveda ni obžaloval odločitve o nastopu brez vodilnega aduta. Zanj je bil po lažjem prehladu včeraj pomembnejši trening, tudi danes bo pripravo namenil jutrišnjemu moškemu šprintu. V karavano sicer lepega biatlonskega štadiona v Oberhofu se vrača ženska falanga, slovenske barve bodo danes ob 14.30 branile Teja Gregorin, Andreja Mali in Anja Eržen, napovedane pa so še slabše razmere za tekmo – brez dežja, a zato z gostejšo meglo –, zato ni nujno, da tekma danes sploh bo.
Že včerajšnji preizkus strelišča ni obetal nič dobrega, moško štafetno preizkušnjo so preložili za pol ure, pozneje je ne bi več mogli izvesti, ker ob progi v Oberhofu ni ustreznih žarometov. Tako so tudi serviserji do zadnjega čakali, ali naj se sploh lotijo še sklepne priprave smuči pred štartom. Toda nato je 10.500 navzočih na tribunah vendarle dočakalo tekmo, ki pa je bila za udeležence bolj kot realnemu merjenju moči podobna nepredvidljivi loteriji.
»Ne spomnim se, kdaj smo tako slabo videli do tarč. Še dobro, da se je Borut Nunar, tekmovalni direktor mednarodne zveze, odločil za pločevinasto podlago in ne papirnato, kot je sicer v navadi. Tako so bili streli vendarle bolj vidni. Nekateri trenerji, med njimi tudi moj kolega Boštjan Lekan, so strelske nastope spremljali kar iz kanala, da so bili bližje tarčam,« je Velepec opisal nenavadna razmere, v katerih so se sicer izkušeni tekmovalci bolje odrezali. Vrhunec za občinstvo pa je bil boj za zmago v zadnjih metrih med 40-letnim Olejem Einarjem Bjørndalnom in Antonom Šipulinom, udarnim ruskim asom in nazadnje junakom pokljuške tekme. Uspešnejši je bil slednji.
