Tiskane izdaje
Maribor – Pohorski lisjaki so prekaljeni in namazani z vsemi žavbami, preudarni in modri. Včasih, ko jih okoliščine prisilijo, pa se spremenijo v leve. Če narava ni muhasta in neukrotljiva, jih domala nič ne more presenetiti. Če je treba, so tudi neustrašni, močni, ognjeviti. Tako kot te dni, ko se borijo za lisičjo tekmo.
Ko smo v četrtek v pričakovanju novinarske konference slovenskih smučark sredi dneva pogledali na termometer, je v ciljni areni pohorskega snežnega štadiona kazalo 16 stopinj Celzija. Sonce je z vso silovitostjo žgalo po zasneženi strmini, a običajnih potokov vode ni bilo. Nenavadna vročina je klicala po rdečem alarmu. A na obrazih v mnogih bitkah z muhasto naravo izurjenih lisjakov ni bilo videti zaskrbljenosti.
Prekaljeni kontrolor FIS Filip Gartner, nekoč vremenar na Kredarici, ki je sicer dal zeleno luč za Zlato lisico, je v svojem slogu na vprašujoči pogled prijatelja Janeza Konteja, nekoč enega izmed najbolj nadarjenih slovenskih smučarjev, češ, kaj bo s tekmo, še preden sva postavila vprašanje že imel odgovor: »Brez panike. Temperatura je sicer veliko višja, kot so napovedovali, ampak vlažnost zraka je komaj 20-odstotna. Če bo tako, ne bo težav ...«
Mitja Dragšič, novi vodja tekmovanja, ki je bil ves čas ob Markusu Mayrju, je bil še bolj odločen. »V Mariboru znamo progo tudi pri visokih temperaturah pripraviti vrhunsko. Spodnji del je takoimenovani snežni beton, ki smo ga pripravili okrog novega leta. Po vsej progi ga je do 30 centimetrov. Vrhnji del smo pripravili ta teden. Ne, nisem preveč optimističen, če rečem, da je proga zelo dobro pripravljena. Imamo scenarije za vsa vremenska dogajanja, ki nas čakajo v naslednjih dneh. Če bo treba progo še enkrat politi z vodo, jo pač bomo, sicer pa je bomo obdelali s soljo,« Dragšič ni imel nobenih pomislekov. Prav tako niti Atle Skaardal, ki se je spustil v dolino pozno popoldne, ko je bilo sonce že na drugi strani Pohorja, v snežni areni pa že pošteno mraz.
»Vse bo v najlepšem redu,« je šef ženskega svetovnega pokala potrdil mnenja mariborskih gostiteljev in dodal, da bodo veleslalom postavili jutri navsezgodaj. Jasno je, da »treninga« na tekmovalni progi ne bo. Fotoreporterji bodo imeli težave na obeh tekmah, saj na progo ne bodo smeli z derezami. Preventiva je pač preventiva. Janez Konte je zadovoljen zapustil Maribor. Mariborčani so ga prepričali, da se ne bo zgodilo to, kar se je organizatorjem v Flachauu in Schladmingu, kjer je bila preparacija proge borna, temu primerna je bila takšna tudi tekma.
Zadnji je pohorsko strmino in areno zapustil Andrej Rečnik. Vodja priprave prog je že od leta 1981. Nekoč je, še kot tekmovalec, pomagal bratu Zvonku, nato sta si z bratom Dragom delila pripravo (Andrej je skrbel za veleslalom). Zdaj že 35 let poveljuje prekaljeni ekipi. Ko je na koncu delovnega dne njegova »stotnija« bočno predrsala vso progo, se mu je na široko smejalo: »Ledeno je. Tak’ trese, da plombe vun letijo,« je v lepem mariborskem narečju slikovito zaokrožil poročilo o snežni in smučarski »kondiciji« proge, na kateri bodo svojo spretnost preizkusile najboljše smučarke sveta.
